Sindrom fibromialgije sodi v skupino zunajsklepnega revmatizma in je bolezensko stanje, pri katerem je posameznik močno utrujen in občuti razširjeno bolečino v mišicah, vezeh in kitah, ki predstavljajo mehko vezivno tkivo telesa. Pri tej bolezni nikoli ni vnet sklep, ampak jo uvrščamo med revmatizem mehkih tkiv.

Sindrom je izraz, ki se v medicini pogosto uporablja in pomeni skupek različnih simptomov in znakov, značilnih za neko bolezen.

Večina posameznikov s fibromialgijo občuti bolečino v številnih mišicah. Občutek je tak, kot bi jim nekdo mišice natezal ali kot bi bile mišice preutrujene zaradi dela. Včasih je mišična bolečina pekoča in jo primerjajo s tisto pri gripoznem obolenju. Resnost bolezenskih znakov je pri različnih osebah različna.

Merila za diagnozo sindroma fibromialgije
Leta 1990 je Ameriško revmatološko združenje (American College of Rheumatology, s kratico ACR) oblikovalo diagnostična merila za opredelitev bolezenskih znakov sindroma fibromialgije, ki so jih sprejela tudi revmatološka združenja po vsem svetu. Po merilih ACR ima oseba fibromialgijo, če občuti razpršeno bolečino v mišicah in vezeh po vsem telesu, ki traja vsaj tri mesece, zdravnik pa pri njem odkrije vsaj 11, od priporočenih 18 značilnih točk, bolečih na pritisk.

Fibromialgija prizadene približno 2 % prebivalstva v zahodni Evropi in Združenih državah Amerike, njena pogostost v Sloveniji ni znana, je pa bolezen verjetno pri nas nekoliko redkejša. Fibromialgija lahko prizadene vse starostne skupine, pogostejša je pri ženskah.