Sklepno vnetje (artritis)
Kadar se pojavi sklepno vnetje ali artritis, ponavadi ljudje hitro poiščejo zdravniško pomoč. Čimprej je seveda treba ugotoviti, zakaj sklep ali sklepi otekajo. To je včasih na začetku bolezni nemogoče in se šele po določenem času ugotovi, katero revmatično bolezen ima tak posameznik. Včasih so otekline prehodne, drugič trajajo dlje časa. Pri sklepnem vnetju je pregled pri revmatologu potreben tudi zato, da se začne sklepno vnetje čimprej zdraviti.
Znaki sklepnega vnetja ali artritisa so:
- sklepna bolečina
- sklepna oteklina, ki nastane zaradi zadebeljene sklepne ovojnice ali prevelike količine sklepne tekočine, kar imenujemo sklepni izliv
- okorelost sklepa ali sklepov, ki traja najmanj eno uro
- slabša gibljivost sklepa
- včasih je koža nad sklepom pordela in toplejša
- razobličenje (deformacija) posameznih sklepov, ki običajno nastane šele po daljšem trajanju revmatične bolezni
Pri sklepnem vnetju je največkrat vneta notranja sklepna ovojnica ali sinovija, zato to vnetje imenujemo tudi sinovitis. Na Sliki 1 sta nazorno prikazana normalen kolenski sklep in vnetno spremenjeni sklep.
Vneta notranja sklepna ovojnica proizvaja večjo količino sklepne tekočine. Normalno je v sklepu, kot je koleno, okrog 5 ml sklepne tekočine. V vnetem kolenskem sklepu pa včasih najdemo tudi do 100 ml sklepne tekočine. Vnetje lahko zajame še zunanjo sklepno ovojnico, povzroči spremembe na kosteh, hrustancu in obsklepnih tkivih.
Bolezni, pri katerih se pojavljajo artritisi, so predvsem revmatoidni artritis, serološko negativni spondiloartritisi in s kristali povzročeni artritisi. Pri osteoartrozi se lahko pojavlja prehodno sklepno vnetje, ki pa je običajno blago izraženo. Pojavljanje artritisov je možno tudi pri sistemskih boleznih vezivnega tkiva.
Število vnetih sklepov
Pomembno za ugotavljanje posamezne revmatične bolezni je, koliko sklepov je vnetih. Lahko je vnet samo en sklep, tedaj govorimo o monoartritisu, pri vnetju največ treh sklepov gre za oligoartritis, kadar pa sklepno vnetje prizadene več kot štiri sklepe, imenujemo to vnetje sklepov poliartritis.
Prav tako je pomembna razporejenost sklepnega vnetja, ki je pri različnih revmatičnih boleznih različna. Če je sklepno vnetje obojestransko, npr. na sklepih obeh rok in nog, gre za simetrični artritis (ki je značilen predvsem za revmatoidni artritis), kadar pa se pojavi le na eni strani, je to asimetrični artritis (ki je značilen predvsem za artritis, ki spremlja kožno luskavico). Nekateri artritisi ne puščajo večjih posledic, drugi pa lahko hudo spremenijo sklep in prizadenejo tudi njegovo gibljivost.
Poleg tega je pomembno, kdaj je sklepno vnetje nastalo in kako dolgo traja. Možen je nenaden ali akutni artritis, ki traja kratek čas (nekaj dni do največ šest tednov), kar je npr. značilno za protin. Bolj postopno nastalo sklepno vnetje, ki nato traja dolgo časa (lahko več let ali vse življenje), imenujemo kronični artritis; značilen je npr. za revmatoidni artritis.
Tudi pri sklepnem vnetju je potrebno gibanje. Dolgotrajno mirovanje namreč lahko povzroči še večjo okorelost in bolečine, sklepi postanejo slabše gibljivi, skrčijo se mišice. Z gibanjem je sklep tudi bolje prehranjen in zato verjetno manj občutljiv za škodljive vplive vnetja.
Tudi če imate revmatično bolezen, pri kateri se pojavlja sklepno vnetje ali artritis, lahko z njo normalno živite. Vedeti morate, kaj lahko pričakujete in kaj morate storiti sami, da bo življenje z boleznijo znosnejše. Upoštevajte in izvajajte priporočila zdravnikov in jemljite predpisana zdravila. Z zgodnjim ugotavljanjem in zdravljenjem lahko uspešno zaviramo sklepno vnetje in preprečimo morebitne nepopravljive spremembe na sklepnih in obsklepnih delih.