Vplivi prehrane na revmatizem

Uvod

Purini in protin

Kalcij, vitamin D, alkohol in osteoporoza

Prevelika telesna teža in osteoartroza

Vpliv hrane na revmatoidni artritis

Priporočila za zdravo prehrano

 

Uvod

V številnih raziskavah so potrdili, da lahko prevelika telesna teža, pomanjkanje določenih vitaminov in sestava hrane, ki jo uživamo, vplivajo predvsem na potek protina, artroze in osteoporoze, redko tudi na potek revmatoidnega artritisa in sistemskega eritematoznega lupusa.

Purini in protin

Pri protinu, ki je vnetna sklepna revmatična bolezen, nastane sklepno vnetje zaradi nastanka kristalov soli sečne kisline v sklepih. Sečna kislina se tvori v jetrih po razgradnji purinov, ki jih v telo vnesemo s hrano, nastajajo pa tudi v telesu po razgradnji sestavin celičnih jeder. Sečna kislina je topna v krvi in se iz telesa izloča skozi ledvice. Če je njena raven zaradi čezmerne tvorbe ali zmanjšanega izločanja močno zvišana, začnejo iz njenih soli v sklepih in tudi drugod (v koži, srcu, ledvicah, očeh in številnih drugih tkivih) nastajati kristali, ki povzročijo vnetje. Zdravnik ljudem s protinom predpiše zdravilo za znižanje ravni sečne kisline v krvi, hkrati pa jim priporoči zmanjšanje telesne teže, omejeno uživanje tistih vrst živil, ki vsebujejo veliko purinov (priporočila v preglednici), in popolno opustitev pitja alkoholnih pijač, saj ne zvečajo samo tvorbe sečne kisline, temveč tudi zmanjšajo njeno izločanje skozi ledvice.

Odsvetovana in dovoljena živila za bolnike s protinom
vsebnost
purinov
odsvetovana živila
do 1 g/100 g
srce, priželjc, sardine, mesni ekstrakti, školjke, kvas
do 150 mg/100 g
puran, gos, fazan, jerebica, bravina, svinjina, jetra, ledvice, skuše, sardele, losos
do 75 mg/100 g
govedina, piščančje meso, šunka, meso srnjadi, možgani, vranica, pljuča, jetrna pašteta; raki, jegulja, morski list; zelenjava: špinača, beluši, grah, leča, brstični ohrovt, cvetača, čebula
 
dovoljena živila
 
mleko in mlečni izdelki, testenine, kruh, jajca, sir, kava, kakav, čaji, sadni sokovi, vse vrste sadja, zelenjava (z izjemo zgoraj navedene), sladkor, sladice, vse vrste maščob, orehi, lešniki, mandlji, arašidi, žitarice, kaviar, meso z vsebnostjo purinov do 75 mg/100 g v majhnih količinah


 

Kalcij, vitamin D, alkohol in osteoporoza

Osteoporoza je sicer pogosta pri starejših ženskah, predvsem po nastopu menopavze, vendar je mogoča tudi pri mlajših ženskah in moških. Hitro se lahko osteoporoza pojavi pri bolnikih z vnetnimi revmatičnimi boleznimi in pri tistih, ki se zdravijo z glukokortikoidi, ki zvečajo kostno razgradnjo. Med 12. in 25. letom starosti nam kalcij, ki ga s hrano zaužijemo v zadostni dnevni količini, to je od 1000 do 1500 mg na dan, omogoča, da se kosti hitreje gradijo kot razgrajujejo. Ker pogosto s hrano ne zaužijemo zadostne količine kalcija (glej preglednico), zdravniki predvsem ženskam po začetku menopavze svetujejo dodatno uživanje kalcija v tabletah.



Prehrana z malo kalcija in vitamina D ter pitje večjih količin alkoholnih pijač zvečajo tveganje za nastanek osteoporoze, kar pomeni zmanjšano kostno gostoto in večjo lomljivost kosti.


Strah, da bi se kalcij odlagal v žilno steno in pospeševal aterosklerozo, je odveč, saj se prevelika količina zaužitega kalcija izloči iz telesa z blatom in sečem.
 
Vsebnost kalcija v živilih
živilo
mg kalcija v 100 g
obrok
mg kalcija v enem obroku
mleko in mlečni izdelki
mleko
120
200 ml
240
jogurt ali kefir
120
180 ml
216
parmezan
1225
50 g
612
ementalec
1020
50 g
510
edamec
1020
50 g
510
toplejni sir
545
30 g
163
gorgonzola
671
30 g
201
skuta
70
50 g
35
sladoled
132
100 g
132
sadje
črni ribez
45
100 g
45
pomaranče
30
100 g
30
maline
40
100 g
40
suhe fige
142
50 g
71
lešniki
225
50 g
112
mandlji
254
50 g
127
zelenjava
brokoli
65
200 g
130
fižol v zrnju
135
100 g
135
zeleno zelje
110
200 g
220
kitajsko zelje
105
200 g
250
špinača
125
200 g
250
soja v zrnju
227
100 g
227
meso, ribe, morski sadeži
meso
2-20
150 g
3-30
morski sadeži
10-45
150 g
15-67
sardine
330
1 konz.
280
druga živila
kruh
20-45
30 g
6-13
krompir
13
200 g
26
kokošje jajce
30
1 jajce
30
riž
25
80 g
20
čokolada
215
2 rebri
72
pijače
radenska
273 mg/l
250 ml
68
Donat Mg
370 mg/l
250 ml
92
voda
30-150
 
 

Za gradnjo in ohranjanje zadostne trdnosti kosti je pomemben tudi vitamin D, ki omogoča prehod kalcija iz črevesja v kri in njegovo vgradnjo v kosti. Ta vitamin nastaja v koži pod vplivom sončne svetlobe predvsem poleti, ko se sončimo, za kar zadostuje že polurno sončenje nekajkrat na teden. Pri starejših se ob sončenju tvori v koži veliko manj kalcija. Uživamo ga tudi z različno hrano: mlekom, jajčnim rumenjakom, jetri in morskimi ribami.

Več kot polovici starostnikov primanjkuje vitamina D, zato ga morajo dodati k svoji prehrani (4 kapljice holekalciferola ali 8 kapljic AD3 za stare do 70 let, za starejše pa alfakalcidiol ali kalcitriol). Ob hkratnem jemanju pripravka z več vitamini morate preveriti, ali vsebuje tudi vitamin D, ker je prevelika količina zaužitega vitamina D nevarna za zdravje. Zdravnik mora ob dodatku vitamina D bolniku občasno preveriti raven kalcija v krvi, ker se ta lahko pri nekaterih čezmerno zveča.

Z uživanjem hrane z večjo vsebnostjo kalija (sadje, zelenjava) se zmanjša izguba kalcija iz telesa. Pomembni za kostno izgradnjo so še magnezij (nahaja se v listnati zelenjavi, oreščkih, ribah) in vitamina C (nahaja se v sadju, zelju, papriki, paradižniku) ter K (nahaja se v listnati zelenjavi, jetrih, rastlinskih oljih).



Čezmerno uživanje beljakovin zveča izgubo kalcija s sečem. Boljši vir kalcija kot skuta in siri, ki vsebujejo veliko beljakovin, je mleko. Pretirano soljenje hrane in čezmerno pitje prave kave prav tako zvečajo izgubo kalcija s sečem. Uživanje živil, ki vsebujejo veliko oksalne kisline (rabarbara, špinača, kakav, čokolada), ovira izkoristek kalcija v prebavilih zaradi nastanka netopnih oksalatov, zato teh živil ne bi smeli čezmerno uživati. Gradnjo kosti zmanjša tudi čezmerno uživanje alkohola, ki hkrati zveča izgubo kalcija s sečem in zmanjša njegov prehod skozi črevesno steno v kri. Vsakodnevno zaužitje več kot dveh kozarcev žgane pijače zveča verjetnost za nastanek osteoporoze.

 

Prevelika telesna teža in osteoartroza

Osteoartroza je revmatična bolezen, ki zaradi obrabe sklepnega hrustanca povzroča sklepno bolečino, okorelost sklepa in vse težje gibanje. Pri ljudeh s čezmerno telesno težo zelo hitro nastanejo obrabne spremembe nosilnih sklepov (kolka, kolena).



Za zdravje sklepov je vzdrževanje primerne telesne teže zelo pomembno. V raziskavah so dognali, da ženske srednjih let in starejše, ki zmanjšajo čezmerno telesno težo vsaj za 5,5 kg, v naslednjih 10 letih zmanjšajo tveganje za nastanek osteoartroze kolena za več kot polovico. Tveganje za nastanek osteoartroze kolka in kolena zveča tudi pomanjkanje vitaminov C in D.

 

Vpliv hrane na revmatoidni artritis

Del bolnikov z revmatoidnim artritisom lahko ob zaužitju določene hrane doživi poslabšanje sklepnega vnetja. Ti bolniki taka živila izključijo iz svoje prehrane. Nekateri bolniki z revmatoidnim artritisom lahko z vegetarijansko prehrano zmanjšajo del simptomov bolezni: bolečino, otekline sklepov in jutranjo okorelost, vendar doseženo izboljšanje ni tolikšno, da bi lahko opustili zdravljenje z zdravili, ki jih je predpisal zdravnik.

V raziskavah so tudi odkrili, da stradanje lahko zmanjša aktivnost sklepnega vnetja, vendar stradež ni mogoč v nedogled in je celo zdravju škodljiv. Bolniki z revmatoidnim artritisom imajo zmanjšano mišično maso, če stradajo, se ta še zmanjša, kar močno poslabša njihovo gibalno zmožnost. Stradanje torej ni priporočljivo.

Blago izboljšanje revmatoidnega artritisa lahko nekateri bolniki dosežejo tudi z uživanjem ribjega olja ali olja svetlina, rastline podobne trobentici, bogatega z omega-3 maščobnimi kislinami, ki zmanjšujejo vnetje. To izboljšanje pa ni tolikšno, da bi bolnik z revmatoidnim artritisom lahko opustil zdravljenje s predpisanimi zdravili brez nevarnosti, da se bolezen ne bi poslabšala.



Različne diete in prehranski dodatki, ki naj bi izboljšali ali celo povsem pozdravili revmatoidni artritis, niso preizkušeni na znanstveno dokazljiv način. Nekatere diete, o katerih so napisane cele knjige ali pa so objavljene na spletnih straneh, so celo škodljive. Primer take diete je uživanje kalčkov alfa-alfa, ki vsebujejo aminsko kislino L-kanavanin in lahko povzročijo nastanek sistemskega eritematoznega lupusa, ki je nevarna avtoimunska bolezen.

 

Priporočila za zdravo prehrano

Bolnik z revmatično boleznijo naj uživa raznovrstno, energetsko zadostno in uravnoteženo prehrano. Dnevni obroki naj vključujejo vseh pet glavnih skupin živil: kruh in druga živila iz žitaric, sadje, zelenjavo, mleko in mlečne proizvode ter meso. Z raznovrstno prehrano zaužije posameznik več kot 40 sestavin, ki so nujne za človekovo zdravje. Številni starejši revmatiki so tudi srčni bolniki ali pa imajo zvišano raven holesterola v krvi. Uživanje hrane z malo maščobami in holesterola lahko upočasni začetek ali razvoj srčno-žilnih bolezni. Priporočljivo je uživanje manjše količine nemastnega mesa in zelo malo rastlinskih olj, masla, margarine, mastnih sirov, majoneze, oreščkov in le do trikrat tedensko eno jajce. Nasprotno pa prehrana z veliko sadja in zelenjave ter polnozrnatih živil izboljša zdravje.

Za zdravo prehranjevanje je priporočljivo:

  • uživanje raznovrstne hrane 
  • vzdrževanje pravilne telesne teže 
  • uživanje majhne količine maščob, sladkorja, soli in holesterola 
  • uživanje sadja, zelenjave in proizvodov iz žitaric 
  • izogibanje pitju alkoholnih pijač 
  • uživanje hrane, ki vsebuje dovolj vitaminov in mineralov, tudi kalcija

Taka hrana vsebuje veliko vitaminov, rudninskih snovi in vlaknin. Vlaknine so del rastlin, ki se ne prebavi in preprečujejo zaprtje. Škrobna hrana zveča občutek sitosti in je zaradi veliko ogljikovih hidratov energetsko bogata.

Čim bolj je treba zmanjšati uživanje sladkorja, ki močno redi in povzroča zobno gnilobo. Pri kupljenih živilih moramo preveriti, ali imajo dodan sladkor: dekstrozo, grozdni sladkor, med ali maltadekstrin.

Solnica naj ne bo na mizi revmatika, ki je hkrati tudi bolnik z boleznijo srca ali ožilja in zvišanim krvnim tlakom. Tudi konzervirana hrana vsebuje veliko soli: na primer hrana v pločevinkah, pripravljena zmrznjena hrana. Če revmatik ni ledvični bolnik, naj namesto natrijeve soli, ki zadržuje vodo v telesu, raje uporabi kalijevo sol. Ledvičnemu bolniku, ki ima pogosto zvečano raven kalija v krvi, pa bi uživanje soli kalija lahko povzročilo motnje srčnega ritma. Redno uživanje alkoholnih pijač, ki so bogate s kalorijami, povzroči debelost, pri revmatikih, ki se zdravijo s protibolečinskimi zdravili (nesteroidnimi antirevmatiki), pa zveča tudi verjetnost za nastanek želodčne razjede. Če je revmatik zdravljen s paracetamolom ali metotreksatom in pije alkoholne pijače, je verjetnost, da si bo okvaril jetra, zelo velika. Alkohol lahko sproži tudi napad sklepnega vnetja pri bolniku s protinom. Revmatik naj zato ne uživa alkoholnih pijač.

Bolniku z revmatoidnim artritisom odsvetujemo tudi redno uživanje večjih količin prave kave, ki lahko poslabša bolezen.
 

POMNITE!

Na zadostno prehranjenost revmatika seveda vplivajo tudi trenutno stanje njegove bolezni in zdravila, s katerimi se zdravi. Glukokortikoidi na primer, ki sicer učinkovito zmanjšujejo sklepno vnetje, povzročajo izgubo soli kalija skozi ledvice, hkrati pa čezmerno zadrževanje soli natrija v telesu. Zadrževanje vode ob zdravljenju s temi zdravili lahko povzroči zvečan krvni tlak. Glukokortikoidi lahko povzročijo nastanek sladkorne bolezni, ki navadno izzveni, ko zdravljenje z njimi ni več potrebno. Zdravljenje z metotreksatom zmanjša raven folne kisline, kar lahko zveča nevarnost škodljivih neželenih učinkov tega zdravila.