Kaj je in kako pogost je psoriatični artritis?
Kaj povzroča psoriatični artritis?
Katere simptome in znake ima psoriatični artritis?
Kako ugotavljamo psoriatični artritis?
Kako zdravimo psoriatični artritis?
Kako poteka psoriatični artritis?
Psoriatični artritis je s kožno luskavico povezana kronična, serološko negativna (kar pomeni, da v krvi bolnikov ni revmatoidnih faktorjev) vnetna sklepna bolezen, z značilnimi vnetji kitnih narastišč in kitnih ovojnic. Vnetji hrbtenice (spondilitis) in križno-medeničnih ali sakroiliakalnih sklepov (sakroiliitis) redko potekata samostojno. Največkrat sta spondilitis in sakroiliitis pridružena eni izmed drugih oblik.
Psoriatični artritis lahko poteka kot:
Kožno luskavico ima 2 % ljudi. Približno 5 % teh ljudi zboli za psoriatičnim artritisom. Med njimi je kar 85 % takih, ki imajo bodisi samostojno bodisi v kombinaciji s kožo prizadete tudi nohte (pikčaste vdolbinice na nohtih, kar imenujemo oniholiza). Nekako 15 % bolnikov zboli za psoriatičnim artritisom pred pojavom luskavičnih kožnih sprememb.
Vzroki za nastanek bolezni niso znani. Dedna nagnjenost in dejavniki okolja, najpogosteje se omenjajo okužbe, imajo pomembno vlogo. Okrog 50 % bolnikov z vnetjem hrbtenice (spondilitisom) in križno-medeničnih sklepov (sakroiliitisom) je nosilcev posebnega genskega označevalca, ki ga imenujemo antigen HLA-B27.
Psoriatični artritis se lahko pojavi kadarkoli v poteku kožne luskavice. Če se pojavi pred luskavičnimi kožnimi spremembami, je diagnoza težka in včasih tudi nemogoča.
Pojav artritisa ni odvisen od obsežnosti in aktivnosti luskavičnih kožnih sprememb. Pri posameznikih s prizadetostjo nohtov je verjetnost nastanka artritisa večja.
Znaki psoriatičnega artritisa so:
Ker je vnetje križno-medeničnih sklepov pri psoriatičnem vnetju hrbtenice običajno asimetrično, so tudi težave navadno enostranske.
Bolniki imajo ponoči in zjutraj več težav kot podnevi, ko se razgibajo. Jutranja okorelost traja običajno več kot eno uro. To velja še zlasti za obliko, ki je podobna revmatoidnemu artritisu, pri kateri so simetrično prizadeti mali sklepi rok in stopal, in za obliko, pri kateri so spremenjeni hrbtenica in križno-medenični sklepi.
Diagnozo psoriatičnega artritisa postavimo na osnovi dokazane kožne luskavice in kroničnega vnetja sklepov, lahko tudi s prizadetostjo hrbtenice in križno-medeničnih sklepov (sakroiliakalnih sklepov) ali brez nje. Pri postavitvi diagnoze nam nekoliko pomagajo laboratorijski testi, saj so lahko prisotni kazalci vnetja in značilne rentgenološke spremembe. Posebnost te bolezni je tudi, da v krvi ne ugotavljamo pozitivnih testov na revmatoidne faktorje, gre torej za serološko negativno vnetno revmatično bolezen.
Ker je dokaz luskavičnih kožnih sprememb pri postavitvi diagnoze psoriatičnega artritisa pomemben in ker so le-te dostikrat skrite, jih moramo skrbno iskati. Natančno moramo pregledati nekatera področja, kot so lasišče, zunanji sluhovod, koža zadnjice, popek in dimlje.
Psoriatični artritis ni ozdravljiva bolezen, lahko pa jo z zdravili, ki jih danes uporabljamo, zadovoljivo umirimo in zavremo njeno napredovanje.
Če se sklepno vnetje ob nesteroidnih antirevmatikih in z vbrizganjem zdravila v posamezen vnet sklep ne pomiri, predpišemo eno izmed temeljnih zdravil, med katera sodijo: sulfasalazin, metotreksat, leflunomid in zaviralci posebne beljakovine, ki jo imenujemo TNF-alfa.
Pri obliki bolezni, ki je podobna revmatoidnemu artritisu, s simetrično prizadetostjo malih sklepov rok in stopal ter pri obliki, pri kateri so prizadeti končni sklepi prstov rok, se za temeljno zdravljenje v kombinaciji z nesteroidnimi antirevmatiki navadno odločimo že takoj na začetku, ob postavitvi diagnoze. Pri hudem sklepnem vnetju lahko bolniku poleg nesteroidnega antirevmatika in temeljnega zdravila prehodno predpišemo tudi glukokortikoid. Vsi bolniki, zdravljeni s temeljnimi zdravili, potrebujejo poleg rednih kontrol pri revmatologu in izbranem zdravniku tudi reden nadzor določenih laboratorijskih testov.
Z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem bolezni lahko uspešno zavremo njeno napredovanje. Praviloma psoriatični artritis ne povzroča hujših sklepnih sprememb in invalidnosti.