Priročnik
za revmatike
Bolečine v hrbtenici
 

Kako je zgrajena naša hrbtenica?

Hrbtenica je steber našega telesa, ki ga sestavlja 24 vretenc. Med vretenci imamo medvretenčne ploščice (diskuse), ki blažijo pritiske in obremenitve na hrbtenico ter omogočajo njeno gibljivost. Medvretenčne ploščice so zgrajene iz zunanjega hrustančnega in notranjega mehkejšega (zdrizastega) dela. Hrbtenici nudijo oporo obhrbtenične mišice in vezi (hrbtenični "steznik"). Trebušne mišice omogočajo upogibanje in obračanje hrbtenice. Pri pripogibanju sodelujejo tudi kolčne, stegenske in hrbtenične mišice. Iz hrbtenjače, ki je v hrbteničnem kanalu, izhajajo živci, ki oživčujejo posamezne dele telesa. Vsi omenjeni deli lahko postanejo bolezensko spremenjeni in so zato lahko izvor bolečin.

 

Čeprav je naša hrbtenica dokaj ustrezno zgrajena, ni povsem prilagojena zahtevam pokončne drže in hoje, zato je občutljiva na obremenitve, natege in obrabo.


Močne hrbtne in trebušne mišice, ki jih krepimo z ustrezno telesno dejavnostjo, so hrbtenici v oporo in preprečujejo bolečine.

Kdaj se pojavljajo bolečine v hrbtenici?

Bolečine v hrbtenici nastanejo zaradi različnih vzrokov, ki niso nujno povezani z neko revmatično boleznijo ali spremembami na hrbtenici. Tovrstne bolečine so med ljudmi zelo pogoste. Najbolj občutljiva predela hrbtenice sta vratni in ledveni del, ki sta tudi najbolj gibljiva. Zato so bolečine v teh delih hrbtenice najpogostejše.

Dejavniki tveganja za pojav akutnih, prehodnih, včasih tudi kroničnih bolečin v hrbtenici so:

  • nepravilni gibi 
  • slaba telesna drža 
  • prevelika obremenjenost in nepravilni položaji na delovnem mestu 
  • pretirana športna dejavnost 
  • telesna nedejavnost, ki je kriva za oslabelost obhrbteničnih in trebušnih mišic 
  • debelost 
  • ponavljajoči se stresi

Večletna nepravilna telesna drža, ki dostikrat nastane zaradi nagnjenja k »lenobnosti«, preveč sedenja in iskanja manj bolečih stoječih in sedečih položajev, lahko vodi v nepravilnosti, kot so okrogla ramena in preveč ukrivljena hrbtenica. Taka drža onemogoča tudi pravilno dihanje, ker se zaradi ukrivljene hrbtenice prsni koš in pljuča ne morejo dovolj raztezati. Nepravilna drža obremenjuje hrbtenico in sklepe, kar povzroči še dodatne bolečine. Zato se je treba postopoma naučiti pravilne telesne drže. Pravilna drža podaljšuje vrat in ostale dele hrbtenice, kar dvigne glavo in ramena, pri tem se krepijo tudi mišice prsnega koša in odpravlja pritisk nanje. Ker posledice slabe drže ne nastanejo čez noč, sta tudi za njihovo odpravljanje potrebna določen čas in potrpežljiva vadba.

Kako se zavarujemo pred bolečinami v hrbtenici?
Pred bolečinami v hrbtenici se zavarujemo z zdravim načinom življenja, uživanjem zdrave prehrane in nadzorovanjem telesne teže. Poskrbeti moramo za čim boljšo telesno vzdržljivost ali kondicijo, telesno vadbo, ustrezno telesno držo in vsaj polurno hojo 3-krat na teden. Hoja je »poceni«, varna, ni zahtevna, lahko jo prilagodimo svojim zmožnostim, izvajamo kjerkoli in kadarkoli. Izboljša naše počutje, krepi srce in mišice ter ne povzroča prevelikih obremenitev sklepov in hrbtenice.

Kronične bolečine v hrbtenici se lahko pojavljajo tudi pri številnih revmatičnih boleznih, ki povzročajo osteoartrotične (spondiloartroza) in vnetne spremembe na hrbtenici (spondilitis). V slednjem primeru moramo zdraviti predvsem revmatično bolezen.

Spondiloartroza hrbtenice je najpogostejša na vratnem in ledvenem delu. Predvsem zaradi staranja se tem spremembam na hrbtenici ne moremo izogniti, lahko pa njihov nastanek z vajami in izogibanjem dejavnikom tveganja upočasnimo in ublažimo. Podrobneje o tej bolezni hrbtenice govorimo v poglavju o osteoartrozi.

Vnetne revmatične bolezni, ki tudi povzročajo kronične bolečine, predvsem v ledvenem delu hrbtenice, uvrščamo v skupino serološko negativnih spondiloartritisov. Med njimi je najpogostejši ankilozirajoči spondilitis. Bolezen je podrobneje opisana v zadnjem delu knjižice. Značilne zanjo so predvsem nočne bolečine v križu, ki se čez dan in po razgibavanju zmanjšajo. Sčasoma zaradi nabiranja kalcija v vnetih predelih hrbtenica okosteni in se značilno upogne. Vnetje hrbtenice se lahko pojavi tudi pri ljudeh, ki imajo luskavico, in pri nekaterih, ki so preboleli različne okužbe ali imajo vnetno črevesno bolezen. Na Sliki 2 so prikazane razlike med spremembami na hrbtenici pri spondiloartrozi in spondilitisu.

Slika 2 – Spremembe na hrbtenici pri spondiloartrozi in spondilitisu

Eden od vzrokov za bolečine v hrbtenici je tudi osteoporoza (bolezen krhkih kosti). Pojavlja se predvsem pri starejših osebah, še zlasti pri ženskah. Pri revmatikih, ki dolgo časa jemljejo določena zdravila (predvsem glukokortikoide), je osteoporoza pogosta. Znaki, kot so čezmerno upognjena hrbtenica, naprej potisnjen trebuh in izguba telesne višine, govorijo za napredovalo osteoporozo, v zgodnejših obdobjih pa je samo s pregledom osteoporoza težko razpoznavna. Ta bolezen sama po sebi ne boli, boleče so njene posledice. Povzroča namreč ukrivljenost hrbtenice, ki sproži napetost in krče v obhrbteničnih mišicah. Zaradi krhkih kosti se nevarnost za zlome zveča že pri normalnih obremenitvah. Nenadna huda bolečina v osteoporozni hrbtenici se pojavi predvsem po zlomu vretenca, ki lahko uklešči hrbtenjačo in iz nje izhajajoče živce, kar še zveča bolečine. Danes so za merjenje kostne gostote na voljo ustrezne aparature. Za zdravljenje osteoporoze imamo številna zdravila, še bolj učinkoviti pa so ukrepi za njeno preprečevanje.




Zgodi se, da pri nekaterih osebah z bolečino v hrbtenici ne najdemo vzroka in prave razlage zanjo. Tako pri pregledu kot z rentgenskim slikanjem in drugimi preiskavami ne ugotovimo nobenih ali zelo malo bolezenskih sprememb. Takrat posumimo na druge vzroke za bolečine v hrbtenici, kot so stresi, psihične težave, največkrat je to depresija, nezadovoljstvo v službi ter tudi psihiatrične bolezni. Včasih bolečine v križu navajajo namišljeni bolniki ali osebe, ki imajo t. i. rentne težnje (želje po bolniškem dopustu, ugodnostih na delovnem mestu, invalidski upokojitvi in podobno), kar pa je dostikrat težko ugotoviti oziroma dokazati.

Bolečina v križu

Zanesljivo je veliko bralcev že imelo bolečino v križu, ki jo imenujemo tudi lumbago ali lumbalgija. Izkušnje kažejo, da ima približno 70 do 80 % ljudi vsaj enkrat v življenju bolečino v križu. Pri približno 90 % ljudi bolečina v križu samodejno mine po nekaj tednih, pri 5 % pa traja več kot tri mesece. Njeno pojavljanje narašča s starostjo.

Največkrat je bolečina v križu povezana s prej opisanimi dejavniki tveganja in običajno traja kratek čas. Tveganje za pojav je večje pri tistih poklicih, pri katerih je potrebno dvigovanje, sklanjanje, zvijanje telesa, poseganje navzgor ali navzdol.

Vzrok za bolečino v križu so lahko tudi manjše poškodbe (nategi) obhrbteničnih mišic, kit in medvretenčnih sklepov. Po daljšem mirovanju in sedenju se še zvečajo. Če se slabi vplivi na hrbtenico ponavljajo, se ta lahko bolezensko spremeni.

Bolezni hrbtenice, kot so naprej oz. proti sosednjemu vretencu premaknjeno ledveno vretence, kar imenujemo spondilolisteza, zdrs medvretenčne ploščice ali hernija diskusa in zožitev hrbteničnega kanala ali spinalna stenoza, prav tako povzročajo bolečine v križu. Če zdrsnjena medvretenčna ploščica pritiska na živec, ki izhaja iz hrbtenice, se bolečine iz križa širijo v nogo, kar imenujemo lumboishialgija. Med ljudmi je za to težavo priljubljen izraz išias.

Seveda povzročajo bolečino v križu tudi izrastki na hrbtenici (spondiloza) in vnetne revmatične bolezni (spondilitis). Za bolečino v križu pa se včasih skrivajo tudi razne druge bolezni, kot so bolezni živcev, trebušnih organov, rodil, sečil, novotvorbe, kostni zasevki in redko okužbe hrbtenice.

Kako preprečujemo bolečine v križu

Navajamo nekaj nasvetov, kako v vsakdanjem življenju, pri opravljanju poklica in športnem udejstvovanju preprečujemo bolečine v križu.

Izogibajte se dvigovanju (pre)težkih predmetov! Če se temu ni mogoče izogniti, je treba pokrčiti kolena, se z nogami čim bolj približati bremenu in ga držati blizu telesa. Dvigovati je treba z nogami, ki naj prevzamejo večino obremenitev. Pri dvigovanju, potiskanju ali vlečenju težjih predmetov mora biti hrbtenica zravnana. Predmete porivamo ali vlečemo z obema rokama in pri tem uporabimo moč stegenskih mišic in ne hrbtenice. Otroka med prenašanjem stisnemo k telesu, nosimo ga na enem ali drugem boku ali na hrbtu.

Pri sedenju je vedno potrebna opora za spodnji, ledveni del hrbtenice. Stol naj bo primerno oblikovan in visok ter v pravem višinskem razmerju z mizo. Vedno naj bodo vrat in ramenske mišice sproščene in noge plosko na tleh. Če imate pretežno sedeče delo, se vsako uro malce sprehodite in razgibajte.

  • Če delate pretežno stoje, mora biti miza oziroma delovna površina dovolj visoko. Poskušajte stati, kar se da zravnano, ne bodite sklonjeni ali preveč mlahavi. Hrbtenica naj bo zravnana, izogibajte se stranskim gibom.
  • Spite na trdi podlagi, ki podpira hrbtenico. Zavedajte se, da človek preživi približno tretjino svojega življenja v postelji, zato je pravilno ležišče zelo pomembno.
  • Z nagibanjem nad umivalnik po nepotrebnem obremenjujemo hrbtenico. Ogledala naj bodo nameščena tako, da pri britju, česanju in ličenju ne bo treba preveč iztegovati ali upogibati hrbtenice.
  • Športne (rekreativne) dejavnosti prilagodite svojim sposobnostim, telesni pripravljenosti, letom in nagnjenjem ter preprečujte morebitne poškodbe.

Kako ugotavljamo vzroke za bolečine v hrbtenici

Pri ugotavljanju vzrokov za bolečine v križu je treba izvesti skrben pregled in natančno oceniti bolečine: kaj jih sproži, poslabša, kdaj se pojavljajo, koliko časa trajajo. Včasih lahko zdravnik že s samim razgovorom in pregledom ugotovi vzroke in dodatne, pogosto tudi drage ter za posameznika obremenjujoče preiskave niso potrebne. Zlasti pri osebah s kratkotrajno bolečino v križu razne preiskave in pregledi krvi niso potrebni. Včasih pa je potrebno rentgensko slikanje hrbtenice ali celo dodatne, bolj zapletene slikovne in druge preiskave ter pomoč raznih specialistov.


 

Kdaj zaradi bolečin v hrbtenici ni nujen takojšen pregled pri zdravniku?

Ob vsaki kratkotrajni bolečini v hrbtenici ni treba takoj poiskati pomoči pri zdravniku. Prav tako ni nujen takojšnji pregled pri specialistu. Dostikrat si lahko ustrezno pomagate sami. Upoštevajte predvsem navodila za preprečevanje teh težav!

Kdaj je zaradi bolečin v hrbtenici treba na pregled k zdravniku?

Če trajajo bolečine v hrbtenici več tednov ali celo mesecev, če so prisotne ponoči, če gre za dolgotrajno jutranjo okorelost, če so bolečine hude in se širijo v noge, če se pojavljajo mravljinčenje ali oslabelost nog, težave pri hoji, motnje pri odvajanju seča in iztrebljanju blata, bolečine v trebuhu, zvišana telesna temperatura in slabo počutje je potreben pregled pri izbranem zdravniku. Ta bo ustrezno ukrepal in vas po potrebi napotil k ortopedu, nevrokirurgu, fiziatru, revmatologu ali drugemu specialistu. Prav tako je potreben pregled po hujši poškodbi, padcu in udarcu v hrbtenico.

Kako zdravimo bolečine v hrbtenici?

Za zmanjšanje bolečin v hrbtenici veliko lahko napravi vsak sam. Pri akutni bolečini, predvsem v križu, je treba najti ustrezen položaj, v katerem ne boli. Mirovanje ne sme biti daljše od nekaj dni. Ko sedenje ni več problem, je treba takoj začeti s postopnim gibanjem in vajami. Izogibati pa se moramo težjim opravilom in nenadnim gibom. V akutnem obdobju bolečin so koristni masaža z ledom, pozneje blago segrevanje, razna protibolečinska obsevanja in drugi postopki. Zelo koristno je plavanje v ogrevanem bazenu in zdravljenje v naravnem zdravilišču. Danes obstajajo t. i. šole za bolečine v hrbtenici, zlasti v križu, v katerih poučujejo, kako preprečiti te težave, kakšne vaje so potrebne in kako okrepiti mišice.

Na voljo so tudi različna protibolečinska zdravila, zelo redko pa je potrebno jemanje močnejših zdravil, kot so opioidi. Protibolečinska zdravila je treba jemati v rednih časovnih razmakih in ne čakati, da se bolečina v polni meri izrazi. Če je za bolečine v hrbtenici kriva vnetna revmatična bolezen, zdravimo le-to.
 



Različni stezniki za križ in opornice za vrat niso priporočljivi, saj ne pomagajo ublažiti bolečin, zvečujejo pa nemoč in slabenje mišic.

Prav tako npr. pri išiasu kiropraktik ne sme izvajati manipulacije, dokler se ne ugotovi, zakaj prihaja do teh težav. Akupunktura nekaterim pomaga, izvajati pa jo mora ustrezno usposobljen strokovnjak. Včasih je potrebno operativno zdravljenje, predvsem pri zdrsu medvretenčne ploščice (herniji diskusa), če vztrajajo hude bolečine in so prisotni znaki za okvaro živčne korenine ali živca.