Priročnik
za revmatike
Invalidsko zavarovanje in invalidnost

Kdaj je potrebno revmatika predstaviti invalidski komisiji?

Kaj je poklicna rehabilitacija?

Katere pravice izhajajo iz kategorij invalidnosti?

Pravica do nadomestila za telesno okvaro

Dodatek za pomoč in postrežbo

Starostna upokojitev

Postopek za uveljavljanje pravic

Pravica do tehničnih pripomočkov

Pravica do zdravljenja v naravnem zdravilišču

Pravice invalidnih oseb v zvezi z delom

Kaj storiti, če so kršena zakonska pravila?

Pravice brezposelnih invalidov

Kaj lahko stori vsak sam?

 

 Kdaj je potrebno revmatika predstaviti invalidski komisiji?

Kadar z ustreznimi preiskavami ugotovimo, da so pri revmatiku nastopile trajne okvare gibal in drugih telesnih delov, ki pomembno zmanjšujejo sposobnost za delo na obstoječem delovnem mestu in jih ni mogoče izboljšati, je treba takega posameznika predstaviti invalidski komisiji zaradi ocene invalidnosti.

Invalidnost je torej posledica sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali medicinsko rehabilitacijo. Pri takem posamezniku se zmanjša zmožnost za:

Invalidnost je lahko posledica poškodbe pri delu, poklicne bolezni, bolezni (npr. revmatične) in poškodbe izven dela; ugotavlja jo invalidska komisija.

Invalidnost razvrščamo v tri kategorije:

Za uvedbo postopka za ugotavljanje invalidnosti mora biti izpolnjen pogoj, da je zdravljenje končano. Pri invalidnosti II. ali III. kategorije se obvezno ugotavlja preostala delovna zmožnost posameznika. Presoditi je treba:

 Kaj je poklicna rehabilitacija?

Poklicna rehabilitacija je proces, v katerem se posameznik usposobi za drug poklic ali delo, da je nato lahko premeščen na drugo delovno mesto ali se spet zaposli oziroma vključi v delovno okolje. Pomeni lahko tudi usposobitev za opravljanje istega poklica ali dela, ob tem pa se poskrbi za ustrezno prilagoditev delovnega mesta z ustreznimi in potrebnimi tehničnimi pripomočki.

Do poklicne rehabilitacije je upravičen invalid II. kategorije, ki na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 50 let in se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljal polni delovni čas.

Drugo delovno mesto mora ustrezati zdravstvenemu stanju oziroma naravi spremembe v zdravstvenem stanju, ki ne sme poslabšati invalidnosti. Izbira drugega delovnega mesta je odvisna od ocene preostale delovne zmožnosti, splošne in strokovne izobrazbe, delovnih izkušenj, osebnih lastnosti, pripravljenosti za določeno delo, delovnih razmer pri delodajalcu in ustreznosti delovnega okolja.
 

Katere pravice izhajajo iz kategorij invalidnosti?

Pravico do invalidske pokojnine pridobi: invalid I. kategorije, invalid II. kategorije, ki nima več preostale delovne zmožnosti in je starejši od 50 let, nadalje invalid II. ali III. kategorije, in sicer ženske po 61. letu starosti, moški pa po 63. letu.

Uvedeni so tudi kontrolni pregledi pred invalidsko komisijo, s katerimi se ponovno ugotavlja invalidnost, saj ni nujno, da so spremembe v zdravstvenem stanju »trajne«. Kontrolni pregledi so obvezni v primerih, ko je posameznik pravice na podlagi invalidnosti pridobil pred dopolnjenim 45. letom starosti, lahko pa tudi po tem obdobju. Opravljajo se praviloma vsaj enkrat na vsakih pet let, lahko pa tudi v krajših ali daljših časovnih obdobjih.
 

Pravica do nadomestila za telesno okvaro

Pri revmatikih lahko nastanejo tudi telesne okvare, predvsem na gibalih, a tudi na drugih organih in tkivih. Po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je telesna okvara bistvena poškodovanost ali pomembna onesposobljenost posameznega organa ali dela telesa, zaradi česar je oteženo normalno delovanje organizma in so potrebni večji napori pri opravljanju življenjskih potreb, kar zmanjšuje tudi kakovost življenja. Pravico do nadomestila za telesno okvaro (invalidnino) je možno pridobiti ob izpolnjevanju določenih pogojev:

 Dodatek za pomoč in postrežbo

Ker pri revmatikih lahko nastanejo spremembe na sklepih in drugih delih gibal, dostikrat potrebujejo pomoč in postrežbo druge osebe (svojca, prijatelja, medicinske sestre), in to pri vsakdanjih opravilih, gibanju in zadovoljevanju osebnih higienskih ter drugih potreb. Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo pripada prejemnikom starostne, invalidske, vdovske in družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Poznamo dve višini dodatka: katerega bodo dodelili posamezniku je odvisno od tega, ali oseba potrebuje polno pomoč in postrežbo za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb ali pa samo za večino osnovnih življenjskih potreb. Osnovne življenjske potrebe niso zadovoljene, če se posameznik niti ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in izven njega, samostojno oblačiti, slačiti, se obuvati, sezuvati, hraniti, skrbeti za osebno higieno in če ne zmore opravljati drugih življenjskih opravil, nujno potrebnih za ohranjanje življenja.
 

 Starostna upokojitev

Za invalide je poleg invalidske in vdovske upokojitve pomembna tudi starostna upokojitev. Pogoji za starostno upokojitev se razlikujejo glede na spol, vendar so se po novem zakonu za ženske zaostrili ter se približali pogojem za moške, za katere pa se pogoji niso spremenili. Pogoji za starostno upokojitev moških so:

Za ženske so zaradi zaostritve pogojev za starostno upokojitev predvideli prehodno obdobje. Pogoji za starostno upokojitev žensk so:

 Postopek za uveljavljanje pravic

Postopek za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja se lahko začne na zahtevo zavarovanca ali njegovega zakonitega zastopnika, ki poda pisno vlogo na posebnem obrazcu ali ustno za zapisnik pri območni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Poleg zahteve zavarovanca je možna in v praksi tudi pogostejša uveljavitev teh pravic na predlog zdravnika, ki posameznika zdravi, ali na predlog zdravniške komisije. Zahtevi mora biti priložena vsa razpoložljiva medicinska dokumentacija. Pristojni organ zavoda mora izdati odločbo najpozneje v šestih mesecih od dneva uvedbe postopka.

Na prvi stopnji odločajo o pravicah v enoti Zavoda na območju, kjer je bil posameznik nazadnje zavarovan. Če se zavarovanec z odločitvijo prvostopenjske komisije ne strinja, se nanjo lahko pritoži. O pritožbah odloča posebna enota (druga stopnja) na sedežu Zavoda v Ljubljani. Če posameznik tudi z odločitvijo druge stopnje ni zadovoljen, lahko zahteva sodno varstvo pred pristojnim socialnim sodiščem, in to v roku 30 dni od vročitve izdane odločbe druge stopnje.
 

 Pravica do tehničnih pripomočkov

Revmatiki pogosto potrebujejo različne tehnične pripomočke, zato morajo biti seznanjeni s pravicami, kako priti do njih. Tehnični pripomočki morajo biti zagotovljeni za zdravljenje in medicinsko rehabilitacijo. Do njihove pridobitve ima praviloma pravico vsak posameznik, ki določen pripomoček potrebuje. Če se uporabljajo v domači negi, postanejo njegova last. Določene pripomočke pa lahko dobi zavarovanec v začasno uporabo (ob podpisu reverza) in jih mora vrniti, ko jih ne potrebuje več.

Tehnični pripomočki, ki jih revmatiki dostikrat potrebujejo, so: proteze, opornice, ortopedski čevlji, vozički in drugi pripomočki za gibanje, stojo in sedenje. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja natančno predpisujejo pogoje, pod katerimi so ti pripomočki dostopni zavarovancem. Sporno pa je obvezno doplačilo za nekatere tehnične pripomočke, predvsem ortopedske čevlje.




Pravico do tehničnih pripomočkov uveljavljamo s posebno naročilnico, ki jo izda osebni zdravnik ali na njegov predlog pooblaščeni zdravnik specialist.
 

 Pravica do zdravljenja v naravnem zdravilišču

Revmatiki prav gotovo potrebujejo obdobna zdravljenja in rehabilitacijo v naravnih zdraviliščih, saj je to zdravljenje podprto s strokovnimi dokazi o uspešnosti tovrstnega zdravljenja. Pravico do zdravljenja v naravnem zdravilišču opredeljujejo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja v členih od 43 do 49. Pravica do zdraviliškega zdravljenja je zagotovljena s pozitivnim mnenjem zdravniške komisije, ki ugotavlja utemeljenost zdravljenja. Izpolnjeni pa morajo biti nekateri pogoji.

Pogoji za zdravljenje v naravnem zdravilišču:

  • bistveno izboljšanje bolezni in zdravstvenega stanja za daljši čas 
  • povrnitev funkcionalnih in delovnih sposobnosti 
  • preprečitev napredovanja bolezni ali slabšanja zdravstvenega stanja za daljši čas 
  • zmanjšanje pogostosti zadržanosti od dela zaradi bolezni ali zdravljenja v bolnišnici

Zdravljenje v naravnem zdravilišču traja praviloma 14 dni, izjemoma sme zdravniška komisija predlagati daljše zdravljenje ali ga na predlog zdravilišča podaljšati, če je pričakovati občutno boljši uspeh rehabilitacije. Zavarovana oseba lahko uveljavlja pravico do zdravljenja v naravnem zdravilišču zaradi iste bolezni največ enkrat na dve leti. Zdravljenje v naravnem zdravilišču predlaga osebni zdravnik ali zdravnik, ki osebo zdravi v bolnišnici.
 

 Pravice invalidnih oseb v zvezi z delom

Invalidi imajo v zvezi z delom določene zakonske pravice in zagotovljeno pravno zaščito (ob sklenitvi in v času trajanja delovnega razmerja, pravno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, pravno zaščitene so tudi nekatere kategorije delavcev). Delodajalec ne sme zaradi invalidnosti, bolezni in drugih okoliščin v neenakopraven položaj postavljati ne iskalca zaposlitve ne delavca v delovnem razmerju, to velja tudi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi.




V primeru kršitve prepovedi neenakopravnega ravnanja je delodajalec odškodninsko odgovoren iskalcu zaposlitve in ga inšpekcija za delo tudi denarno kaznuje. Take kršitve mora namreč delavec obvezno prijaviti.

Delodajalec mora delavca invalida II. ali III. kategorije, ki ima sklenjeno delovno razmerje, obdržati v delovnem razmerju in ga premestiti na delovno mesto, primerno njegovi preostali delovni zmožnosti in izobrazbi oziroma mu zagotoviti poklicno rehabilitacijo in delo s skrajšanim delovnim časom. Pri tem je treba upoštevati mnenje invalidske komisije o delavčevi preostali delovni zmožnosti.




Delavcu invalidu delovno razmerje ne more prenehati zaradi poslovnih razlogov. Invalidu lahko izjemoma preneha delovno razmerje, če mu delodajalec ne more zagotoviti ustreznega dela oziroma dela s skrajšanim delovnim časom. Odpoved potrdi posebna komisija v skladu s postopkom, določenem v pokojninskem zakonu. Delodajalec je dolžan invalida zaradi ugotovljene invalidnosti razporediti na drugo ustrezno delo ali delo s skrajšanim delovnim časom. Če to ni možno, mora delavcu odrediti čakanje na delo.

Delodajalec delavcu, ki dela krajši delovni čas, ne sme naložiti nadurnega dela. Invalid z najmanj 60-odstotno telesno okvaro ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta.
 

 Kaj storiti, če so kršena zakonska pravila?

Če invalid kandidira za delovno mesto in ni izbran ter meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved neenakopravnega položaja, lahko v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim sodiščem.

Če delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja (npr. ne izplačuje plač, sili delavca v nadurno delo), se lahko delavec pisno pritoži in zahteva, da kršitev odpravi in izpolni svoje obveznosti. Če delodajalec tega ne stori v 8 dneh od vročitve pritožbe, lahko delavec v 30 dneh od poteka roka zahteva odpravo kršitev in izpolnitev obveznosti preko sodišča. Če delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi, lahko delavec zahteva od delovnega sodišča direktno presojo zakonitosti, in to 30 dni od prekinitve pogodbe.
 

 Pravice brezposelnih invalidov

Kljub temu, da so invalidi zaščitena kategorija oseb, še ne pomeni, da se ne morejo znajti na zavodu za zaposlovanje. To je možno, če so zaposleni za določen čas in jim poteče pogodba o zaposlitvi, lahko jim nezakonito preneha delovno razmerje za nedoločen čas ali če so zoper delodajalca sprožili postopek pred delovnim sodiščem. V teh primerih invalidni osebi pripada pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (višino določa zakon, odvisna je tudi od dosežene delovne dobe) in tudi obvezno zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Po izteku pravic na Zavodu za zaposlovanje so invalidi v obdobju čakanja na zaposlitev upravičeni do nadomestila iz sredstev pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vendar so obvezno le zdravstveno zavarovani, ne pa tudi pokojninsko. Za pridobitev pravic do obeh nadomestil velja, da se mora invalid prijaviti na Zavodu za zaposlovanje v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja, ki ni bilo prekinjeno zaradi krivde delavca. Na Zavodu potekajo različni programi aktivnega zaposlovanja (npr. javna dela), predvsem za starejše ali dolgotrajno brezposelne invalide.
 

 Kaj lahko stori vsak sam?

Veliko revmatikov se ob zaposlovanju, prerazporejanju na druga delovna mesta, določitvah različnih olajšav na delu, ki sledijo oceni invalidnosti, srečuje z raznimi komisijami, ki izdajajo odločbe. Večina bolnikov nima ustreznega pravnega znanja. Zato je priporočljivo, da vsako odločbo, sklep ali mnenje, ki ga dobijo od delodajalca, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje ali drugih institucij skrbno preberejo, se natančno poučijo o svojih pravicah in poiščejo pomoč pri sindikalnem pravniku, odvetniku ali nekom, ki se na to spozna. V sleherni odločbi, sklepu ali mnenju morajo biti še posebej pozorni na pravni pouk, ki jih poučuje o pravicah do pritožbe. Zelo pomembno je namreč, da roka za pritožbo, ki je različno dolg (3, 15 ali 30 dni), ne zamudijo. Zavedati se namreč morajo, da lahko veliko pravnih težav ob strokovni pomoči pravnega strokovnjaka in vsaj minimalni pravni osveščenosti posamezniki rešijo tudi sami. Z ustreznim ukrepanjem, posledičnim zavedanjem svojih pravic, ki so večinoma zakonsko določene, lahko bolj samozavestno nastopajo pred delodajalcem, državnim uradnikom in drugim pristojnim delavcem. Zavedanje in poznavanje svojih pravic je prav tako pomembno kot poznavanje in izpolnjevanje svojih dolžnosti.