Priročnik
za revmatike
Prizadetost kože

Koža pokriva naše telo in ga varuje pred zunanjimi vplivi in nevarnostmi, zato sodi v obrambni sistem našega telesa. Dostikrat je koža ogledalo različnih bolezni, tudi revmatičnih, ker je zelo izpostavljeni del telesa. Nekatere kožne spremembe sodijo med diagnostična merila posameznih revmatičnih bolezni. Kožne bolezni pa se lahko tudi povezujejo z revmatičnimi (psoriatični artritis pri kožni luskavici). Poleg tega se različne kožne spremembe, npr. preobčutljivostne kožne reakcije, dostikrat pojavijo po jemanju različnih zdravil.
 



Pri revmatičnih boleznih se pojavljajo različni kožni izpuščaji, brazgotinam podobne spremembe, kožne razjede in otrdela koža. Možna je tudi preobčutljivost za sončne žarke. Preobčutljivost za mraz zaradi sprememb malih žil se kaže predvsem kot Raynaudov fenomen: na mrazu je koža prstov bela, na toplem pa postane modrikasta in nato pordela.

Sistemski eritematozni lupus je sistemska bolezen vezivnega tkiva, pri kateri se kožne spremembe skoraj obvezno pojavljajo in so zelo raznolike. Za večino kožnih sprememb velja, da jih lahko izzove in poslabša izpostavljanje ultravijoličnim žarkom. Prevelika občutljivost za sončne žarke se kaže tudi z izrazito rdečino kože, kar imenujemo fotosenzitivnost.
 



Osebe s sistemskim eritematoznim lupusom se morajo izogibati sončnim žarkom. Sončenje je prepovedano! Če izogibanje soncu ni možno, morajo predvsem izpostavljene dele kože zaščititi s kremo z visokim zaščitnim faktorjem.

Najbolj značilna kožna sprememba pri sistemskem eritematoznem lupusu je metuljasta rdečina lic ali metuljast eritem, ki pa ga ni videti v gubah med nosom in ustnima kotoma. 

Pogost je tudi razširjen, lisast, malo nad kožo dvignjen izpuščaj, ki je najbolj izrazit na vratnem izrezu in zgornjih okončinah, torej na tistih delih, ki so bolj izpostavljeni soncu. Možne so še brazgotinam podobne spremembe, ki so največkrat vidne na obrazu, lahko pa tudi na drugih delih telesa. Pri sistemskem eritematoznem lupusu je pogost tudi Raynaudov fenomen. Včasih je prizadeta samo koža, največkrat na obrazu, brez drugih znakov, ki so značilni za sistemsko obliko te bolezni. Spremembe so podobne brazgotinam z manj obarvano kožo. Tedaj govorimo o diskoidnem lupusu, ki je blaga kožna oblika in zelo redko preide v sistemsko bolezen (slika 2).
 

Kaj so vaskulitisi?
Vaskulitisi so redke, a lahko zelo hude revmatične bolezni, pri katerih nastane posebno vnetje žil različnega preseka, od velikih, srednje velikih do majhnih, v različnih organih in tkivih. Zaradi tega pride do okvare posameznih organov, največkrat so to ledvice in pljuča. Lahko pa se pojavijo še različni izpuščaji in tudi razjede po koži ter sluznicah in drugi znaki, ki jih imenujemo sistemski.

Zaradi prizadetosti žilja se pri številnih revmatičnih boleznih, zlasti pa pri vaskulitisih, pojavljajo različno velike in globoke kožne razjede, ki so boleče, se slabo celijo in jih je treba skrbno lokalno zdraviti ter uvesti tudi zdravljenje bolezni same. Izpuščaj, podoben modrikasti mreži, ki ga prav tako povzročajo žilne spremembe, imenujemo livedo retikularis (slika 3).

Pri vaskulitisih so možne tudi druge kožne spremembe, kot so tipen pikčast izpuščaj (purpura), predvsem po nogah. Tipen izpuščaj imajo predvsem osebe s t. i. Henoch-Schönleinovo purpuro, pri kateri je možen in najbolj nevaren zaplet na ledvicah, redkeje se pojavijo zapleti na sklepih (prehodni artritisi) in zgornjih prebavilih (krčevite bolečine v trebuhu in krvava driska, slika 4).

Sistemsko vezivnotkivno bolezen, ki se imenuje sistemska skleroza, označujejo predvsem kožne spremembe na prstih rok, stopal, obrazu, podlahteh in golenih. Koža je na začetku bolezni otekla, lahko pa že od vsega začetka trda, svetleča in se težko naguba (slika 5).

Na konicah prstov nastanejo boleče pikčaste razjedice, ki se zazdravijo z brazgotinico. Pri tej bolezni se zaradi spremenjenih malih žil (kapilar) pojavljajo prekrvitvene motnje na rokah in stopalih, zaradi česar se pojavlja znak, ki ga imenujemo Raynaudov fenomen. Če bolezen napreduje, povzroči moteno gibljivost prstov in zmanjša ustno odprtino, kar je lahko zelo neprijetno in moteče.

Pri Sjögrenovem sindromu so poleg izrazite suhosti kože mogoči različni kožni izpuščaji. Kožne spremembe se pojavljajo tudi pri dermatomiozitisu in so opisane v poglavju, ki govori o mišičnih bolečinah in vnetnih mišičnih boleznih.

Pri opredeljevanju in zdravljenju kožnih sprememb nam pogosto pomaga specialist za kožne bolezni – dermatolog. Še posebej skrbno in nadzorovano mora biti zdravljenje kožnih razjed, da preprečimo gnojne okužbe. Navadno je zdravljenje kožnih sprememb uspešno.