Priročnik
za revmatike
Prizadetost notranjih organov

Uvod

Srce

Pljuča

Ledvice

Jetra

Prebavila

Uvod

Revmatične bolezni ne prizadenejo samo sklepov in drugih delov gibal, temveč lahko vse telo in različne organe. Največkrat so to sistemske bolezni vezivnega tkiva in vaskulitisi, a tudi nekatere druge.
 


Pri revmatičnih boleznih so lahko prizadeti notranji organi, predvsem v prsni in trebušni votlini. V prsni votlini so to srce in pljuča, v trebušni pa jetra in prebavila. Dostikrat so okvarjene tudi ledvice. Večina teh organov je življenjsko pomembnih, zato njihova okvara kroji potek in izid posamezne bolezni ter usmerja načrtovanje in skrbno vodenje zdravljenja.

Preiskave, ki jih delamo pri okvarah notranjih organov, so različne, saj so odvisne od organa, ki ga preiskujemo. Dostikrat so to zahtevne preiskave, za katere potrebujemo ustrezno opremo in znanje ter jih izvajamo v sodelovanju z različnimi specialisti. Pogosto moramo odvzeti košček tkiva posameznega organa in ga pregledati pod mikroskopom, da ugotovimo bolezenske spremembe in njihovo razširjenost, kar nam zelo pomaga pri načrtovanju zdravljenja.
 


Tudi če so pri različnih revmatičnih boleznih prizadeti notranji organi, je zdravljenje dostikrat uspešno. Na srečo imamo na voljo ustrezna zdravila, ki sicer teh sprememb ponavadi ne pozdravijo, jih pa zmanjšajo in preprečijo njihovo napredovanje. Predvsem je to pomembno, kadar so prizadeti življenjsko pomembni organi. Izjemno pomembno je tudi, da take spremembe čimprej odkrijemo in jih začnemo čimprej ustrezno zdraviti.

Srce

Srce, kot glavni motor telesa, lahko utrpi spremembe pri številnih revmatičnih boleznih. Okvarjeni so lahko različni deli srca. Srce je namreč sestavljeno iz notranje plasti (endokarda), mišičnega dela (miokarda) in osrčnika (perikarda). Poleg tega ima štiri votline (dva preddvora in dva prekata), med katerimi so srčne zaklopke, ki urejajo pretok krvi v srcu. Pomemben del srca so še žile v srčni mišici, ki srce prehranjujejo in skrbijo za njegovo nemoteno delovanje. Poseben del je še t. i. prevodni sistem srca, po katerem se prevajajo dražljaji, ki so potrebni za nemoteno delovanje srca.

Pri vnetnih revmatičnih boleznih, zlasti pri revmatoidnem artritisu, lahko pride do vnetja osrčnika, kar imenujemo perikarditis. Slednji je zelo pogost tudi pri sistemskem eritematoznem lupusu, pri katerem so lahko vnete še srčne zaklopke (endokarditis). Prizadetost srčne mišice imenujemo miokarditis. Ta zaplet je sicer redkejši, a je možen pri različnih sistemskih boleznih vezivnega tkiva. Pri ankilozirajočem spondilitisu so lahko okvarjeni posamezne zaklopke in prevodni sistem srca, kar povzroči srčno napako in motnje srčnega ritma.

Od prizadetosti posameznih delov srca je odvisno, kakšne težave posameznik občuti in doživlja. Pregled pri zdravniku in ustrezno ukrepanje sta potrebna predvsem, če se pri revmatiku pojavijo hitro utripanje srca, nereden utrip, bolečine v prsih, težko dihanje, premajhno izločanje seča in otekanje nog. Ugotoviti je treba vzrok za vse te spremembe in težave ter jih prizadevno zdraviti.

Pljuča

Pljuča so pri različnih revmatičnih boleznih kar pogosto spremenjena. Sestavljena so iz zračnih poti, pljučnega tkiva in pljučne ovojnice. Prizadeti so lahko različni deli pljuč: vnetje pljučne ovojnice (plevritis) je pogosto predvsem pri revmatoidnem artritisu in sistemskem eritematoznem lupusu. Prizadetost zračnih poti ali alveolov imenujemo alveolitis, pljučnega tkiva pa pnevmonitis; oboje je možno pri vnetnih revmatičnih boleznih, sistemskih boleznih vezivnega tkiva in vaskulitisih. V pljučnem tkivu lahko najdemo posamezne spremembe (infiltrate, razpade, bule) ali pa bolj diskretne in razširjene spremembe. Včasih povzročijo spremembe v pljučnem tkivu tudi nekatera zdravila. Znaki prizadetosti pljuč so predvsem trdovraten kašelj, težave z dihanjem ob manjšem naporu in včasih tudi v mirovanju ter bolečine v prsih.

Ledvice

Spremembe na ledvicah so zelo pomembne, saj sta od resnosti in razširjenosti ledvične okvare lahko odvisna potek bolezni in njen izid ter način zdravljenja. Ledvična prizadetost je pogosta pri sistemskem eritematoznem lupusu in vaskulitisih. Bolezen lahko poteka nemo, tj. brez vidnih znakov, pri hujši prizadetosti pa povzroča motnje v odvajanju seča in otekline nog. Dostikrat se zaradi ledvične okvare pojavi zvišan krvni tlak, ki ga je tudi treba prizadevno zdraviti.

Na ledvice lahko kvarno vplivajo nekatera zdravila, ki jih uporabljamo pri zdravljenju revmatičnih bolezni, kar je podrobneje opisano v poglavju o zdravilih. Če pride do odpovedi ledvic, je pri takem bolniku potrebna redna dializa (umetna ledvica). Praviloma pri revmatičnih boleznih ne pride v poštev presaditev ledvic.

Jetra

Jetra so največja »žleza« v telesu in imajo številne naloge: razgrajujejo nekatere snovi in jih odstranjujejo iz telesa ter tvorijo različne nujno potrebne telesne snovi. V poteku nekaterih revmatičnih bolezni lahko pride do blagega vnetja jeter (hepatitis), vendar se po umiritvi posamezne bolezni tudi umiri (npr. pri revmatoidnem artritisu). Hujša prizadetost jetrnega tkiva, največkrat je to ciroza, je redka. Možen pojav je še vnetje jetrnih izvodil (holangitis). Okvaro jeter lahko povzročajo tudi razna zdravila, ki jih uporabljamo pri zdravljenju revmatičnih bolezni (nesteroidni antirevmatiki, imunomodulirajoča zdravila), vendar so težave ponavadi prehodne in po ukinitvi zdravila praviloma minejo. Znake motenega delovanja jeter je včasih težko razpoznati, saj so neznačilni, npr. slabo počutje, utrujenost. Pri tem nam najbolj pomagajo določene krvne preiskave, koristna sta lahko tudi biopsija jeter in histološki pregled. Kadar se pojavita zlatenica in temno obarvan seč, gre največkrat za resnejšo okvaro jeter.

Prebavila

Prebavila so prizadeta predvsem pri bolezni, ki jo imenujemo sistemska skleroza. Največkrat je to požiralnik, ki se razširi in postane manj gibljiv, zato se pojavijo težave pri požiranju. Lahko pa so okvarjeni tudi drugi deli prebavil od ust do zadnjika. Določene motnje zgornjih prebavil se pojavljajo tudi pri Sjögrenovem sindromu, predvsem zaradi suhosti ustne sluznice in požiralnika. Včasih pride pri tej bolezni do vnetja trebušne slinavke (pankreatitis), ki pa je ponavadi blago. Pri vaskulitisih je zaradi prizadetosti žilja možno odmrtje posameznih delov črevesja, kar je resen, smrtno nevaren zaplet, ki ga je treba operativno zdraviti. Pri nekaterih vnetnih črevesnih boleznih se pojavljajo tudi revmatične bolezni, ki sodijo v skupino serološko negativnih spondiloartritisov. Imenujemo jih enteropatični spondiloartritisi.

Na prebavila lahko slabo vpliva tudi jemanje različnih zdravil, predvsem nesteroidnih antirevmatikov. Ti lahko povzročajo blage spremembe na sluznici zgornjih prebavil, lahko pa tudi hude, kot so vnetje in razjede na sluznici dvanajstnika ter želodca, krvavitve iz prebavil in predrtje, največkrat želodčne stene.