Priročnik
za revmatike
Zdravljenje sklepnih bolečin

Uvod

Zdravila proti sklepnim bolečinam

Kdo ne sme uživati paracetamola?

Kdaj je potrebna previdnost pri jemanju paracetamola?

Kakšne neželene učinke ima lahko paracetamol?

Katera protibolečinska zdravila še poznamo?

 

Uvod

Sklepne bolečine, ki so podobne tistim pri posameznih revmatičnih boleznih, nastajajo zaradi številnih vzrokov, kar je opisano v posebnem poglavju. Zavedati se moramo, da sklepnih bolečine ne povzroča vedno le določena revmatična bolezen. Kljub temu je treba ugotoviti, zakaj so take bolečine sploh nastale. To je sicer dostikrat težko, saj na njihovo pojavljanje, trajanje in izrazitost vplivajo številni dejavniki. Pri ugotavljanju vzroka za sklepne bolečine je nujno dobro in odkrito sodelovanje vseh vpletenih.

 Zdravila proti sklepnim bolečinam

Običajno sklepne bolečine lajšamo s protibolečinskimi zdravili. Najpogosteje se uporablja paracetamol, ki je dokaj varno zdravilo in se ga dobi tudi brez zdravniškega recepta. Največji dovoljeni dnevni odmerek zdravila je 4 g, to je 8 tablet po 500 mg. Zdravilo se za lajšanje bolečin v največjem dnevnem odmerku lahko jemlje največ 10 dni. Če bolečine ne minejo, je potreben posvet z zdravnikom. V manjšem odmerku pa se ga lahko jemlje tudi dlje časa. Paracetamol uporabljamo tudi tedaj, ko revmatik ne sme jemati nesteroidnih antirevmatikov. Če je protibolečinski učinek nesteroidnih antirevmatikov preslab, jih lahko kombiniramo s paracetamolom.

 Kdo ne sme uživati paracetamola?

Zdravila ne smejo uživati ljudje s hudo jetrno okvaro, akutnim vnetjem jetrnega tkiva (akutni hepatitis ) in slabokrvnostjo, pri kateri propadajo rdeče krvničke (hemolitična anemija). Nosečnice in doječe matere naj tega zdravila ne jemljejo, če pa je nujno potrebno, mora biti odmerek majhen in jemanje kratkotrajno.
 

 Kdaj je potrebna previdnost pri jemanju paracetamola?

Previdnost pri uporabi paracetamola je potrebna pri ljudeh z jetrno okvaro. Med jemanjem zdravila je prepovedano pitje alkoholnih pijač, saj alkohol zveča nevarnost za jetrno okvaro. Med sočasnim jemanjem paracetamola in zdravil proti strjevanju krvi se lahko učinek slednjih zveča, zato je potrebna previdnost in skrben nadzor s testi za strjevanje krvi. Dolgotrajno jemanje paracetamola skupaj z acetilsalicilno kislino in drugimi protibolečinskimi ali protivročinskimi zdravili zveča nevarnost za nastanek ledvične okvare.
 

 Kakšne neželene učinke ima lahko paracetamol?

Neželeni učinki so redki, so pa možni. To so: preobčutljivost za zdravilo in kožne spremembe, kot so izpuščaji, rdečina kože in koprivnica. Okvara jeter ali ledvic nastane predvsem po dolgotrajnem jemanju prevelikih odmerkov paracetamola in pri alkoholikih.
Previdno pri protibolečinskih zdravilih, ki so na voljo brez recepta!

Protibolečinsko zdravilo, ki je pri nas na voljo brez zdravniškega recepta, je paracetamol. Pri jemanju tega zdravila je potrebna previdnost. Vsako preseganje dovoljenega odmerka je lahko nevarno, saj se nevarnost pojavljanja neželenih učinkov zvečuje z zvečevanjem odmerka. Če zdravilo ni dovolj učinkovito ali če se pojavijo neželeni učinki, je potreben posvet z zdravnikom in uvedba drugega protibolečinskega zdravila.




V škatlici z zdravilom je vedno priloženo navodilo za uporabo, v katerem so razumljivo in na bolniku prijazen način navedeni: značilnosti zdravila, način jemanja, običajni in največji dovoljeni dnevni odmerki, previdnostni ukrepi, kdaj se zdravila ne sme jemati zdravila, možni neželeni učinki ter medsebojno delovanje z drugimi zdravili. Zato je treba pred začetkom jemanja kateregakoli zdravila navodilo skrbno prebrati.

Poskušajte si zapomniti imena zdravil, ki jih jemljete, ali si jih zapišite. Prepogosto se namreč dogaja, da posamezniki tega ne veste. Tako na vprašanje, katera zdravila jemljete, pogosto odgovarjate: »Jemljem neke modre kapsule, vendar ne vem imena zdravila.«

 Katera protibolečinska zdravila še poznamo?


Druga protibolečinska zdravila so: