Psoriatični artritis

Kaj je in kako pogost je psoriatični artritis?

Katere simptome in znake ima psoriatični artritis?

Kaj je in kako pogost je psoriatični artritis?

Psoriatični artritis je s kožno luskavico povezana kronična, serološko negativna (kar pomeni, da v krvi bolnikov ni revmatoidnih faktorjev) vnetna sklepna bolezen, z značilnimi vnetji kitnih narastišč in kitnih ovojnic. Vnetji hrbtenice (spondilitis) in križno-medeničnih ali sakroiliakalnih sklepov (sakroiliitis) redko potekata samostojno. Največkrat sta spondilitis in sakroiliitis pridružena eni izmed drugih oblik.

Psoriatični artritis lahko poteka kot:

nesimetrično vnetje posameznih večjih sklepov, kar je najpogostejša oblika
simetrično vnetje malih sklepov rok in stopal, ki je podobno revmatoidnemu artritisu
izolirano vnetje končnih sklepov prstov rok
vnetje hrbtenice (spondilitis) in križno-medeničnih ali sakroiliakalnih sklepov (sakroiliitis)

Kožno luskavico ima 2 % ljudi. Približno 5 % teh ljudi zboli za psoriatičnim artritisom. Med njimi je kar 85 % takih, ki imajo bodisi samostojno bodisi v kombinaciji s kožo prizadete tudi nohte (pikčaste vdolbinice na nohtih, kar imenujemo oniholiza). Nekako 15 % bolnikov zboli za psoriatičnim artritisom pred pojavom luskavičnih kožnih sprememb.

Kaj povzroča psoriatični artritis?

Vzroki za nastanek bolezni niso znani. Dedna nagnjenost in dejavniki okolja, najpogosteje se omenjajo okužbe, imajo pomembno vlogo. Okrog 50 % bolnikov z vnetjem hrbtenice (spondilitisom) in križno-medeničnih sklepov (sakroiliitisom) je nosilcev posebnega genskega označevalca, ki ga imenujemo antigen HLA-B27.

Katere simptome in znake ima psoriatični artritis?

Psoriatični artritis se lahko pojavi kadarkoli v poteku kožne luskavice. Če se pojavi pred luskavičnimi kožnimi spremembami, je diagnoza težka in včasih tudi nemogoča.

Pojav artritisa ni odvisen od obsežnosti in aktivnosti luskavičnih kožnih sprememb. Pri posameznikih s prizadetostjo nohtov je verjetnost nastanka artritisa večja.

Znaki psoriatičnega artritisa so:

boleči, otečeni, topli sklepi, dostikrat tudi pordeli
zaradi spremljajočega vnetja kitnih ovojnic so lahko posamezni prsti rok ali stopal otečeni v celoti in imajo videz klobasastih prstov
zaradi vnetja kitnih narastišč ali entezitisa so lahko boleče določene obsklepne točke (peta, predeli pod pogačico, okoli kolkov)
prizadetost hrbtenice in križno-medeničnih sklepov se kaže z bolečino in omejeno gibljivostjo hrbtenice

Ker je vnetje križno-medeničnih sklepov pri psoriatičnem vnetju hrbtenice običajno asimetrično, so tudi težave navadno enostranske.

Bolniki imajo ponoči in zjutraj več težav kot podnevi, ko se razgibajo. Jutranja okorelost traja običajno več kot eno uro. To velja še zlasti za obliko, ki je podobna revmatoidnemu artritisu, pri kateri so simetrično prizadeti mali sklepi rok in stopal, in za obliko, pri kateri so spremenjeni hrbtenica in križno-medenični sklepi.

Kako ugotavljamo psoriatični artritis?

Diagnozo psoriatičnega artritisa postavimo na osnovi dokazane kožne luskavice in kroničnega vnetja sklepov, lahko tudi s prizadetostjo hrbtenice in križno-medeničnih sklepov (sakroiliakalnih sklepov) ali brez nje. Pri postavitvi diagnoze nam nekoliko pomagajo laboratorijski testi, saj so lahko prisotni kazalci vnetja in značilne rentgenološke spremembe. Posebnost te bolezni je tudi, da v krvi ne ugotavljamo pozitivnih testov na revmatoidne faktorje, gre torej za serološko negativno vnetno revmatično bolezen.

Rentgenološke spremembe so odločilne pri postavitvi diagnoze psoriatičnega artritisa, zlasti pri posameznikih brez prepričljivih luskavičnih sprememb na koži ali nohtih.

Ker je dokaz luskavičnih kožnih sprememb pri postavitvi diagnoze psoriatičnega artritisa pomemben in ker so le-te dostikrat skrite, jih moramo skrbno iskati. Natančno moramo pregledati nekatera področja, kot so lasišče, zunanji sluhovod, koža zadnjice, popek in dimlje.

Kako zdravimo psoriatični artritis?

Psoriatični artritis ni ozdravljiva bolezen, lahko pa jo z zdravili, ki jih danes uporabljamo, zadovoljivo umirimo in zavremo njeno napredovanje.

Zdravila prve izbire pri zdravljenju psoriatičnega artritisa so nesteroidni antirevmatiki. Če je vnet en sam sklep, se dostikrat odločimo za vbrizganje protivnetnega zdravila (glukokortikoida) v sklep ter za izotopsko ali kirurško sinovektomijo, kar pomeni umiritev ali odstranitev vnete notranje sklepne ovojnice.

Če se sklepno vnetje ob nesteroidnih antirevmatikih in z vbrizganjem zdravila v posamezen vnet sklep ne pomiri, predpišemo eno izmed temeljnih zdravil, med katera sodijo: sulfasalazin, metotreksat, leflunomid in zaviralci posebne beljakovine, ki jo imenujemo TNF-alfa.

Pri obliki bolezni, ki je podobna revmatoidnemu artritisu, s simetrično prizadetostjo malih sklepov rok in stopal ter pri obliki, pri kateri so prizadeti končni sklepi prstov rok, se za temeljno zdravljenje v kombinaciji z nesteroidnimi antirevmatiki navadno odločimo že takoj na začetku, ob postavitvi diagnoze. Pri hudem sklepnem vnetju lahko bolniku poleg nesteroidnega antirevmatika in temeljnega zdravila prehodno predpišemo tudi glukokortikoid. Vsi bolniki, zdravljeni s temeljnimi zdravili, potrebujejo poleg rednih kontrol pri revmatologu in izbranem zdravniku tudi reden nadzor določenih laboratorijskih testov.

Kako poteka psoriatični artritis?

Z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem bolezni lahko uspešno zavremo njeno napredovanje. Praviloma psoriatični artritis ne povzroča hujših sklepnih sprememb in invalidnosti.

Psoriatični artritis na srečo le pri 5 % bolnikov poteka zelo napredujoče in zaradi obsežnih kostnih razjed na malih sklepih rok in stopal povzroča hude nepravilnosti, zaradi česar ga imenujemo pohabljajoči artritis ali artritis mutilans.