Priročnik
za revmatike
Obsklepne bolečine

Uvod

Kaj povzroča nastanek zunajsklepnega revmatizma?

Kako ugotavljamo zunajsklepni revmatizem?

Kako zdravimo zunajsklepni revmatizem?

Uvod

Obsklepne bolečine in včasih tudi področne otekline ter bolečine na pritisk se pojavljajo predvsem pri skupini bolezni, ki jo imenujemo zunajsklepni revmatizem.

Ta zajema različna bolezenska stanja, pri katerih se pojavljajo spremembe na mehkih obsklepnih tkivih, kot so: kite, njihove ovojnice, mišične ovojnice, sluzne vrečke, kitna in mišična nasadišča ter podkožno maščevje.




Vnetje kite imenujemo tendinitis, kitne ovojnice tendovaginitis, mišične ovojnice fasciitis, sluzne vrečke burzitis, kitnih nasadišč entezitis in podkožnega maščevja celulitis.

Ponavadi ta vrsta revmatizma ne povzroča trajnih sprememb na prizadetih mehkih delih, razen kadar je pridružena vnetnim revmatičnim boleznim. Same po sebi so težave praviloma prehodne in pogosto samodejno minejo. V to skupino sodi tudi sindrom fibromialgije, ki je opisan v posebnem poglavju.

Kaj povzroča nastanek zunajsklepnega revmatizma?

Zunajsklepni revmatizem največkrat nastane zaradi:

Nekatere oblike zunajsklepnega revmatizma so pridružene vnetnim revmatičnim boleznim. Pri revmatoidnem artritisu se pogosto že na začetku bolezni pojavlja burzitis nad zapestjema, ki se kaže kot mehka, včasih boleča blazinica v tem predelu. Pri tej bolezni so pogosta tudi vnetja kit (tendinitisi), ki lahko povzročijo pretrganje posamezne ali več kit. Pri protinu je pogost burzitis nad komolci, vneta sluzna vrečka vsebuje uratne kristale. Vnetja kitnih in mišičnih nasadišč na kost (entezitisi), ki se pojavijo v okolici različnih sklepov, so redni spremljevalci serološko negativnih spondiloartritisov, predvsem se pojavljajo pri ankilozirajočem spondilitisu, ki je tudi obravnavan posebej v drugem delu knjižice. Vnetje kit in njihovih ovojnic, ne pa samih malih sklepov rok, se včasih pojavi na prstih rok posameznikov s sistemskim eritematoznim lupusom in povzroča značilno razobličenje prstov.
 

Kako ugotavljamo zunajsklepni revmatizem?

Spremembe razpoznamo s kliničnim pregledom, pri katerem ugotavljamo bolečnost ali celo omejeno oteklino posameznih zunajsklepnih tkiv. Lahko napravimo tudi ultrazvočno preiskavo, ki še bolj natančno pokaže, kateri obsklepni deli so spremenjeni. Laboratorijski testi niso potrebni, saj so izvidi večinoma normalni, razen pri zunajsklepnem revmatizmu, ki je pridružen vnetni revmatični bolezni.

Zelo dobro znana in pogosta težava je »teniški komolec«, kar imenujemo tudi epikondilitis. Dobijo ga predvsem preveč aktivni igralci tenisa, možen je po poškodbi ali ponavljajočih se gibih v komolcu. Značilne zanj so boleče točke na notranji ali zunanji strani komolca.

Druga, verjetno vsakomur dobro znana težava, je vnetje Ahilove kite in njenega nasadišča, ki se prav tako pojavlja predvsem pri pretiranih športnih dejavnostih. Najdemo bolečo, zadebeljeno Ahilovo kito, boleče in zadebeljeno je lahko tudi nasadišče te kite na peto.

Po padcu na koleno dostikrat pride do vnetja sluzne vrečke nad pogačico, kar imenujemo prepatelarni burzitis. Kaže se z bolečo oteklino in pordelo kožo v tem predelu.

Pogosti so burzitisi in vnetja kit v predelu ramena, kjer je zaradi zapletene anatomske zgradbe tega sklepa včasih zelo težko ugotoviti, kateri zunajsklepni del je prizadet. Pri tem nam lahko zelo pomaga ultrazvočna preiskava rame.
 

Kako zdravimo zunajsklepni revmatizem?

Zdravljenje je praviloma lokalno, neki posebni ukrepi in jemanje zdravil običajno niso potrebni, saj se bolezen ponavadi povsem pozdravi. Če se pojavi zunajsklepni revmatizem pri vnetni revmatični bolezni, je treba poleg lokalnih ukrepov zdraviti tudi to bolezen.

 



Zunajsklepni revmatizem, ki praviloma ne povzroča posledic in zaradi katerega ponavadi ni potrebno obiskati revmatologa, zdravimo z lokalnimi ukrepi, kot so masaža z ledom, protibolečinska obsevanja, uporaba antirevmatičnih mazil in protibolečinskega zdravila, kot je paracetamol. Lahko uporabimo tudi zdravila, ki imajo poleg protibolečinskega še protivnetno delovanje – to so nesteroidni antirevmatiki. Včasih je učinkovito vbrizganje glukokortikoida na mesto sprememb, predvsem pri vnetnih znakih. Redkokdaj je potrebno operativno zdravljenje. Če so znani sprožilni dejavniki, jih je treba odpraviti.