Priročnik
za revmatike
Nujni pregled pri revmatologu

Kdaj je potreben nujni pregled pri revmatologu?

Katera so nujna stanja v revmatologiji?

 

Kdaj je potreben nujni pregled pri revmatologu?

Pri tem vprašanju se mnenja zdravnikov in posameznikov z revmatičnimi težavami in boleznimi razhajajo. Zato je treba razjasniti, kdaj je pregled pri revmatologu nujen in kdaj bolnik lahko čaka na običajen pregled, kar pomeni štiri do šest mesecev. Seveda je tisti, ki ima revmatične težave, predvsem bolečine, dostikrat prepričan, da bi moral biti takoj pregledan pri revmatologu. Revmatične težave, ki se pojavljajo npr. pri obrabi sklepa ali zunajsklepnem revmatizmu, večino bolečin v križu in podobno lahko uspešno obravnava družinski zdravnik. Pregled pri specialistu ne samo da ni nujen, temveč dostikrat sploh ni potreben. Poleg tega je precej revmatičnih težav prehodnih, po določenem času minejo in je včasih prehitra napotitev k revmatologu povsem neupravičena. Tako po nepotrebnem obremenjujejo specialistično ambulanto osebe, ki nimajo več težav, pa pridejo na pregled, ker so se pač vnaprej naročile na določen datum. Dogaja se tudi, da posameznik, ki nima več težav, ne pride na pregled in ga tudi ne odpove, kar je seveda zelo nepravično, saj bi bil namesto njega lahko bil pregledan kdo drug.

 



Nujna stanja v revmatologiji niso zelo pogosta, so pa seveda možna. Nujni pregled pri revmatologu je torej bolj redko potreben. O tem največkrat odloča družinski zdravnik, ki mora biti z nujnimi stanji seznanjen in jih mora prepoznati. Nujni pregled mora tudi utemeljiti. Vedeti mora, katere preiskave je treba napraviti pred pregledom pri revmatologu in katere izvide mora priložiti.
 

Katera so nujna stanja v revmatologiji?

Revmatična bolezen se lahko začne kot nujno stanje, možno pa je tudi, da se pri že znani bolezni pojavijo zapleti, ki predstavljajo nujna stanja.

Življenjsko ogrožajoča stanja

Najpogosteje ogrožajoče stanje nastane pri sistemskih boleznih vezivnega tkiva in vaskulitisih, kadar so prizadeti življenjsko pomembni organi, kot so srce, pljuča, ledvice in možgani. Zelo nevarno stanje je tudi hujša okužba, še posebej kadar revmatiki s temi boleznimi prejemajo zdravila, ki zmanjšujejo obrambno sposobnost organizma in lahko vplivajo na krvotvorne in druge organe. Zdravila, kot so nesteroidni antirevmatiki, lahko povzročajo smrtno nevarne neželene učinke na prebavilih, kot so razjede, krvavitve in predrtje želodčne ali črevesne stene.
 

  • Stanja, ki grozijo z okvaro tkiv, organov in sklepov. Nekoliko manj nujna so tista stanja, pri katerih obstaja velika nevarnost za okvaro tkiv, organov in sklepov. Ta stanja so navedena v nadaljevanju. Včasih je težko oceniti, koliko časa lahko nekdo čaka na pregled pri revmatologu, da to ne bo imelo škodljivih posledic.
     
  • Prizadetost žilja, predvsem pri sistemskih boleznih vezivnega tkiva in vaskulitisih, zaradi motene prekrvitve lahko ogroža posamezen ud ali njegove dele, zato je nujno takojšnje ukrepanje.
     
  • Vnetje senčne arterije (temporalni arteriitis, gigantocelični arteriitis) lahko povzroči slepoto, zato je pri sumu na to bolezen, potreben takojšen pregled pri revmatologu.
     
  • Vnetje žilnice, mrežnice in beločnice prav tako lahko povzroči slepoto, zlasti če je prepozno spoznano in zdravljeno. Potreben je čimprejšen pregled pri okulistu.
     
  • Vnetje šarenice pri ankilozirajočem spondilitisu lahko povzroči nepopravljivo škodo na očesu, zato je pomembno, da ga zgodaj odkrijemo in zdravimo. Tudi pri sumu na vnetje šarenice je torej potreben čimprejšnji pregled pri okulistu.
     
  • Gnojno vnetje sklepa je nujno stanje. Lahko se pojavi pri revmatiku z že znano revmatično boleznijo (npr. z revmatoidnim artritisom), pri tistem, ki jemlje zdravila, ki zmanjšujejo njegovo odpornost, pri bolniku s sladkorno boleznijo, pri starejših in narkomanih. Običajno spremljata gnojno vnetje sklepa zvišana telesna temperatura in splošna prizadetost. V tem primeru je potrebna takojšnja izpraznitev sklepa, določitev povzročitelja gnojnega vnetja in zdravljenje z ustreznim antibiotikom.
     
  • Okvare živcev in možganov ter psihiatrične motnje, npr. pri sistemskem eritematoznem lupusu, so tudi nujna stanja, zato je nujen takojšen pregled pri revmatologu.
     
  • Tudi neželeni učinki zdravil so lahko vzrok za nujno stanje, saj lahko povzročijo hudo znižanje števila belih krvnih telesc, krvnih ploščic in celo vseh krvnih telesc. Zdravila lahko povzročajo tudi spremembe na jetrih in ledvicah.