Priročnik
za revmatike
Osteoartroza

Kaj je in kako pogosta je osteoartroza?

Kaj povzroča osteoartrozo?

Katere simptome in znake ima osteoartroza?

Osteoartroza sklepov

Osteoartroza hrbtenice

Kako ugotavljamo osteoartrozo?

Kako zdravimo osteoartrozo?

Splošni ukrepi

Fizikalno zdravljenje

Zdravljenje z zdravili

Kdaj je potrebno operativno zdravljenje osteoartroze?

Kako poteka osteoartroza?


Kaj je in kako pogosta je osteoartroza?

Osteoartroza je najbolj razširjena revmatična bolezen, ki sodi v skupino t. i. degenerativnih bolezni sklepov in hrbtenice. Izrazu »degenerativni revmatizem« se raje izogibamo, ker preveč poudarja samo del dogajanja pri tej bolezni. Pri nas sta se uveljavili imeni osteoartroza, kadar so prizadeti sklepi, in spondiloartroza, kadar je prizadeta hrbtenica.

Osteoartrozo ima okrog 40 % ljudi, starih od 45 do 75 let, in več kot 80 % oseb, starejših od 75 let. Pri ženskah je dvakrat pogostejša kot pri moških. Ugotovili pa so, da ni nujno, da se pri vseh posameznikih z osteoartrozo pojavljajo težave; te ima ponavadi le približno 30 odstotkov oseb z dokazano boleznijo.

Kaj povzroča osteoartrozo?

Pri osteoartrozi sklepa, ki jo ljudje radi laično poimenujejo »obraba sklepa«, glavno začetno bolezensko dogajanje poteka na sklepnem hrustancu. S staranjem se sklepni hrustanec postopoma spreminja, prej gladka površina postaja neravna, lahko razpoka, v njem se nabira večja količina vode. Zato je star hrustanec občutljivejši tudi za različne zunanje dražljaje, ki ga še dodatno spreminjajo, da postaja postopoma vse tanjši.




Staranje ni edini dejavnik, ki vpliva na spremembe hrustanca in povzroča nastanek osteoartroze. Drugi dejavniki so še: dedna nagnjenost, anatomske nepravilnosti sklepov in hrbtenice, kot so prirojeni izpah kolka, v stran ukrivljena hrbtenica (skolioza), poškodbe, prevelika obremenitev sklepa in hrbtenice, npr. pri športnikih in debeluhih. Osteoartroza se lahko pojavlja tudi zaradi sprememb, ki jih na sklepih povzročajo vnetne revmatične bolezni.

Odziv na prizadetost sklepnega hrustanca in pozneje še kosti je pretirana tvorba nove kosti. Na robu sklepa se tvorijo kostni izrastki ali osteofiti, ki zmanjšujejo sklepno gibljivost in povzročajo trdo sklepno oteklino. Zaradi sprememb na hrustancu, odluščenih hrustančnih delcev in tvorbe posrednikov vnetja pride skoraj vedno do draženja notranje sklepne ovojnice, zato nastane vnetje ali sinovitis, ki pa je praviloma blago izraženo. Sklepna ovojnica se zadebeli, lahko proizvaja preveč sklepne tekočine, zaradi česar nastaneta sklepni izliv in oteklina.




Na hrbtenici se prve spremembe pojavijo že po tridesetem letu starosti, in sicer na medvretenčni ploščici (diskusu), ki se tanjša, medvretenčni prostori se ožijo, posamezna telesa vretenc niso več elastična. Kost ob robovih vretenc se zgosti, sklepi med posameznimi vretenci se zožijo, na njihovih robovih se tvorijo izrastki. Te spremembe so lahko pojavljajo na celi hrbtenici, zlasti pa na najbolj gibljivih delih, kot sta vratni in ledveni del.
 

Katere simptome in znake ima osteoartroza?

Simptomi in znaki osteoartroze so odvisni od tega, kateri sklep ali predel hrbtenice je prizadet. Osteoartroza je možna na vseh sklepih in hrbtenici, od velikih sklepov sta največkrat prizadeta kolk in koleno. Pri ženskah je v primerjavi z moškimi pogostejša osteoartroza na malih sklepih prstov rok, zlasti na zadnjih, lahko pa tudi na srednjih členkih (Slika 9).




Trde vozliče, ki nastanejo zaradi osteoartroze na zadnjih členkih prstov rok, imenujemo Heberdenovi vozliči, na srednjih členkih prstov rok pa Bouchardovi vozliči. Vozliči ob nastajanju radi bolijo, so včasih pordeli, pozneje pa ne več.

Osteoartroza sklepov

Ponavadi se pri osteoartrozi velikih sklepov pojavljajo bolečine ob večjih obremenitvah, npr. po daljši hoji, v stoječem položaju; v mirovanju pa le tedaj, ko je bolezen že precej napredovala. Pojavi se jutranja okorelost sklepa, ki praviloma ne traja dlje kot pol ure. Okorelost je možna tudi po daljšem sedenju in mirovanju. Sklep postane debelejši (tega ne vidimo pri osteoartrozi kolka), postopoma slabše gibljiv, pri premikanju je tipno in včasih tudi slišno škripanje v sklepu ali krepitacije. Spremembe v sklepu vplivajo tudi na dele ob njem, predvsem zaradi telesne nedejavnosti propadajo obsklepne mišice, kar še poslabša stanje.

Osteoartroza hrbtenice

Pri osteoartrotičnih spremembah na vratni hrbtenici se pojavljajo bolečine, ki se širijo z vratu na ramena, proti lopaticam, v zatilje, na sprednji del prsnega koša, v roke. Bolečine se zvečajo pri naporu in ponoči. Pojavljajo se lahko še glavobol, vrtoglavice, slabosti, motnje ravnotežja, šumenje v ušesih, slabost v rokah, mravljinčenje ali omrtvelost prstov rok.

Pri osteoartrotičnih spremembah na ledveni hrbtenici so prisotne bolečine v križu, ki se zvečajo ob obremenitvah. Hitri, nenadni gibi in dvigovanje težkih stvari lahko povzročijo hude, nenadne bolečine v križu. Zaradi krča mišic ob hrbtenici se včasih bolnik težko premika, je skrivljen v eno stran in se ne more zravnati. Te težave imenujemo akutni lumbalni sindrom ali lumbago.

Zdrs medvretenčne ploščice ali diskusa, kar imenujemo hernija diskusa, največkrat nastane zaradi osteoartrotičnih sprememb na hrbtenici in osrednjem delu diskusa ter tudi povzroča bolečine. Sprožilni dejavniki za zdrs diskusa so lahko pretiran telesni napor, nepravilen gib ali dvig težkega predmeta.




Medvretenčna ploščica včasih pritiska na bedrni živec (ishiadikus), tedaj se pojavijo težave, ki jih imenujemo lumboishialgija. Med ljudmi je priljubljen izraz išias. Bolečina se iz križa širi navzdol v zadnjico, kolk, nogo do stopala, spremljata jo mravljinčenje in omrtvelost noge, v hudih primerih pa tudi mišična oslabelost in otežena hoja.

Če so na hrbtenici nastale hude osteoartrotične spremembe, se lahko zoži hrbtenični kanal, kar imenujemo spinalna stenoza. Tedaj se pojavijo mravljinčenje in omrtvelost spodnjih udov ter bolečine pri hoji, ki minejo šele po daljšem počitku.
 

Kako ugotavljamo osteoartrozo?

Na osteoartrozo pomislimo ob težavah, ki jih navaja posameznik, in ob klinično spremenjenih sklepih. Dokončno potrdimo bolezen z rentgenskim slikanjem prizadetega sklepa in hrbtenice, vendar so vse značilne rentgenske spremembe prisotne pri bolj napredovali osteoartrozi. Vedno moramo za primerjavo slikati tudi parni neprizadeti sklep, hrbtenico pa v dveh projekcijah. Za dokaz začetne osteoartroze in morebitnega spremljajočega sklepnega vnetja je bolj uporabna ultrazvočna preiskava prizadetih sklepov. Za druge slikovne preiskave, kot je slikanje z magnetno resonanco, se odločimo redkeje.
 

Kako zdravimo osteoartrozo?

Zaenkrat še nimamo na voljo zdravil, ki bi preprečila nastanek ali napredovanje osteoartroze ali ozdravila že prisotno bolezen. Preizkušajo razna nova zdravila, ki zavirajo predvsem posrednike vnetja in nekatere encime, ki nastajajo v sklepu. Ena od poskusnih možnosti zdravljenja je vsajanje zdravega hrustanca v osteoartrotični sklep.

Trenutno so uveljavljeni in sprejeti splošni ukrepi ter zdravila, ki kar precej učinkovito lajšajo težave in s katerimi lahko preprečimo hujše napredovanje bolezni.

Glavni cilji zdravljenja osteoartroze so:

Splošni ukrepi

Napredovanje osteoartroze in njen izid sta zelo odvisna od posameznika. Jemanje zdravil ni vedno potrebno. Osveščeni, poučeni in telesno dejavni posamezniki z osteoartrozo imajo dokazano manj bolečin, redkeje obiskujejo zdravnika in živijo kakovostnejše življenje. Koristna je vključitev v terapevtske skupine, ki spodbujajo posameznike k zdravemu načinu življenja in večji telesni dejavnosti. Dostikrat so potrebne razbremenitve in prilagoditve na delovnem mestu. Pomembno je tudi preprečevanje poškodb. Debeli bolniki morajo shujšati.
 

Fizikalno zdravljenje

Pri osteoartrozi sklepov je nujno potrebno fizikalno zdravljenje, ki vključuje predvsem telesno vadbo ali kineziterapijo. Zelo priporočljiva je redna hoja, vsaj 30 minut na dan. Pri osebah, ki imajo napredovalo osteoartrozo kolka ali kolena, dostikrat hoja ni mogoča, saj povzroča hude bolečine. Zato so primernejše vaje v razbremenjenem položaju in krepitev mišic. Pri hoji, kolikor jo taka oseba zmore, pa je lahko v pomoč uporaba palice ali bergle. Za zmanjšanje bolečin so na voljo še postopki, kot so masaža z ledom pri vnetem sklepu, uporaba električnih tokov, obsevanje z ultrazvokom in blago segrevanje pri bolj kroničnih težavah.

Pri spondiloartrozi hrbtenice mora posameznik paziti na pravilno držo ramenskega obroča in vseh delov hrbtenice. Položaj glave mora biti sproščen, trebušne mišice napete. Pomembna je krepitev vratnih, ramenskih in trebušnih mišic ter tistih ob hrbtenici. Izogibati se je treba prevelikim obremenitvam vretenc, ki se pojavljajo pri določenih gibih in nepravilnih položajih, dvigovanju bremen, vstajanju in dolgotrajnem sedenju.

Delovni terapevt svetuje in uči, kako pravilno uporabljati pripomočke, pomagala in opornice. Opornice so lahko koristne pri razobličenem in nestabilnem sklepu. Pravilna uporaba palice – na nasprotni strani prizadetega sklepa – prizadeti sklep razbremeni, zmanjša bolečine in izboljša njegovo delovanje.
 

Zdravljenje z zdravili

Paracetamol je prvo zdravilo za lajšanje blagih do zmernih bolečin pri osteoartrozi brez vnetja. Tisti, ki imajo blago obliko osteoartroze in zaradi drugih spremljajočih bolezni predpisanih že veliko zdravil, lahko uporabijo lokalne antirevmatike (mazila, kreme, gele). Uporabljamo še zdravila, ki jih imenujemo nesteroidni antirevmatiki, in to pri osteoartrozi z vnetnimi znaki, kot sta izrazitejša sklepna oteklina in bolečina.

Še močnejša protibolečinska zdravila, opioide, uporabljamo, kadar so druga zdravila in postopki neučinkoviti. Najpogosteje predpisujemo tramadol. Osebe s hudimi bolečinami, ki se ne odzivajo na protibolečinsko zdravljenje z drugimi zdravili ali jih slabo prenašajo, so kandidati za še močnejše opioide (tablete s podaljšanim sproščanjem ali obliže).




Če pri osteoartrozi kolena ugotovimo sklepni izliv, iz sklepa odstranimo odvečno sklepno tekočino in vanj vbrizgamo glukokortikoid, kar zmanjša bolečino in vnetje ter izboljša gibljivost sklepa. V nosilne sklepe smemo vbrizgati to zdravilo le nekajkrat na leto, v nekajtedenskih razmakih.

Osteoartrozo zdravimo tudi z zdravili iz skupine SYSADOA (symptomatic slow acting drugs for OA), v katero prištevamo glukozaminijev sulfat, hondroitinsulfat, diacerin in hialuronsko kislino. Čeprav so mnenja o njihovi učinkovitosti deljena, je vse več dokazov, ki podpirajo uporabo glukozaminijevega in hondroitinsulfata, predvsem pri bolnikih z osteoartrozo kolen. Učinek zdravljenja se v primerjavi z nesteroidnimi antirevmatiki pokaže pozneje, a traja tudi do tri mesece po prenehanju zdravljenja. Neželeni učinki so redki in blagi.

Zadnja leta imamo za vbrizganje v kolenski sklep na voljo hialuronsko kislino, ki naj bi jo uporabljali pri tistih bolnikih, pri katerih drugi ukrepi in zdravila niso učinkoviti. O učinkovitosti hialuronske kisline so strokovna mnenja zelo deljena, saj ji ameriški revmatologi ne priznavajo nobenega učinka, v Evropi pa obstajajo raziskave, ki dokazujejo njeno učinkovitost. Pri nas se ta metoda zdravljenja osteoartroze kolen, ki je zdravstvena zavarovalnica ne krije, ni preveč uveljavila.

Včasih je učinkovito izpiranje osteoartrotičnega sklepa: s fiziološko raztopino iz sklepa speremo drobir, ki draži notranjo sklepno ovojnico in pospešuje vnetje. Poseg lahko izvedemo s pomočjo artroskopa – posebne aparature, ki jo sestavljata širše vodilo in monitor, na katerem je prikazana notranjost sklepa. Vodilo ima na koncu lučko, ki razsvetli sklep. Možno je tudi slepo izpiranje sklepa s pomočjo širše igle.
 

Kdaj je potrebno operativno zdravljenje osteoartroze?

Pri bolnikih z napredovalo osteoartrozo, bolečinami ne samo pri obremenitvah sklepa, temveč tudi v mirovanju in z motnjami gibljivosti je potrebno operacijsko zdravljenje.

Pri pravilno izbranih bolnikih, ki še niso kandidati za zamenjavo sklepa, je možna osteotomija, to je poseg, pri katerem popravijo nepravilni položaj kosti in na ta način izboljšajo delovanje ter zmanjšajo obremenitev sklepa. Poseg dostikrat odpravi ali zmanjša bolečine in prepreči napredovanje osteoartroze.

Zamenjava bolnega sklepa z umetnim je potrebna, kadar nastanejo hude sklepne spremembe, če so prisotne zmerne do hude bolečine, ki se z običajnimi ukrepi ne zmanjšajo več, če se pojavijo tudi funkcionalne motnje, npr. slaba gibljivost sklepa in zelo otežena hoja.

Na hrbtenici operativni poseg izvajamo izjemoma, razen na vratnem delu, kjer včasih zaradi pritiska na živčne korenine odstranijo izrastke in zatrdijo nestabilne predele.




Praviloma so zamenjave sklepov uspešne, odpravijo bolečine, izboljšajo sklepno gibljivost in kakovost življenja. Izid ortopedskega posega je odvisen od pravilne izbire časa operacije, izkušenosti operaterja, ustrezne priprave bolnika na poseg, postopkov po operaciji in rehabilitacije.
 

Kako poteka osteoartroza?

Osteoartroza je sicer zelo nepredvidljiva, vendar praviloma počasi napredujoča revmatična bolezen. Dostikrat so ljudje z obrabo posameznega sklepa zelo zaskrbljeni, bojijo se, da se bo bolezen razširila še na druge sklepe, kar pa se običajno ne zgodi. Ponavadi so torej prizadeti le posamezni sklepi. Bolezen praviloma ne povzroča hujše invalidnosti. Seveda pa je mogoče, da je posameznik npr. s hudo osteoartrozo kolka ali kolena slabo pokreten predvsem zaradi bolečin in slabe gibljivosti. Osteoartroza na malih sklepih rok pa razen spremenjenega estetskega videza takih rok ne povzroča nekih večjih motenj. Res pa je, da so take roke bolj nespretne in fini gibi ter določena ročna dela pogosto niso več izvedljivi.