Priročnik
za revmatike
Mišične bolečine

Uvod

Kaj so vnetne miopatije?

Kaj povzroča nastanek polimiozitisa in dermatomiozitisa?

Kakšni so znaki polimiozitisa in dermatomiozitisa?

Kako ugotavljamo polimiozitis in dermatomiozitis?

Kako zdravimo polimiozitis in dermatomiozitis?

Kdaj se še pojavljajo mišične bolečine?


Uvod

Mišične bolečine se tako kot sklepne lahko pojavijo po težkem telesnem delu, opravljanju dela v prisilni telesni drži, po prevelikih telesnih obremenitvah, manjših poškodbah in zaradi premajhnega telesnega gibanja. Navadno mišične bolečine po odstranitvi sprožilnih dejavnikov minejo in ne povzročajo posledic ter zaradi njih nista potrebna pregled pri zdravniku ali posebno zdravljenje.

Mišične bolečine in nemoč se pogosto pojavljajo pri vnetnih revmatičnih boleznih, saj sklepno vnetje, s tem povezana premajhna telesna dejavnost in omejena gibljivost slabo vplivajo na mišice, ki zaradi tega slabijo in propadajo.

Kaj so vnetne miopatije?

Mišične bolečine in predvsem mišična nemoč so glavni znaki mišičnega vnetja ali vnetnih miopatij, ki praviloma vodijo v slabitev in propadanje mišic. Poznamo več vrst vnetnih miopatij. Kadar gre za vnetno prizadetost mišic, govorimo o polimiozitisu, kadar je poleg mišic prizadeta tudi koža pa o dermatomiozitisu. Vnetne miopatije so 2- do 3-krat pogostejše pri ženskah kot pri moških. Polimiozitis pri odraslih se loči od polimiozitisa pri otrocih, lahko je pridružen različnim revmatičnim boleznim, kot so revmatoidni artritis in sistemske vezivnotkivne bolezni. Včasih se polimiozitis pojavlja skupaj z rakavimi boleznimi.

Kaj povzroča nastanek polimiozitisa in dermatomiozitisa?

Domnevni vzrok za nastanek vnetnih mišičnih bolezni je avtoimunsko dogajanje, pri katerem vnetne celice obkrožijo mišice in vdirajo vanje ter uničujejo mišična vlakna. Pri obeh mišičnih boleznih sta zelo pomembna zgodnja diagnoza in zdravljenje, da preprečimo propadanje in brazgotinjenje mišic. Poleg tega je znano, da pri 10 do 30 % bolnikov z mišičnim vnetjem ugotovimo pridruženo zločesto novotvorbo. Zato moramo pri ugotovljenem mišičnem vnetju vedno zelo skrbno iskati morebitnega raka.

Kakšni so znaki polimiozitisa in dermatomiozitisa?

Znaki polimiozitisa so:

Redko so huje prizadeti notranji organi (požiralnik, pljuča, srce). Težje oblike bolezni spremljajo splošni znaki in simptomi, kot so zvišana telesna temperatura, slab tek, hujšanje. Kadar je polimiozitis pridružen rakavi bolezni, so možni še različni drugi znaki, povezani s to boleznijo.

Kako ugotavljamo polimiozitis in dermatomiozitis?

Bolezni ugotavljamo s pregledom in določitvijo aktivnosti mišičnih encimov v krvi, ki je praviloma zvečana. Delamo še preiskavo mišic, ki se imenuje elektromiografija, s kratico EMG, s katero ugotavljamo spremembe v mišični električni aktivnost. Potrebna je tudi biopsija oziroma odvzem koščka kože in mišice. S histološkim pregledom ponavadi odkrivamo značilno spremenjeno mišico, lahko tudi kožo.
 

Kako zdravimo polimiozitis in dermatomiozitis?

Za zdravljenje uporabljamo zdravila, ki se imenujejo glukokortikoidi (glej poglavje o zdravilih). Ponavadi so učinkovita, včasih pa moramo dodati še druga zdravila. V akutni fazi bolezni mora bolnik počivati. Pozneje pridejo na vrsto razgibavanje in druge metode fizikalnega zdravljenja, ki preprečujejo propad in skrčitev mišic.

 Kdaj se še pojavljajo mišične bolečine?


Pri revmatični polimialgiji, ki prizadene predvsem ženske nad 50. letom starosti, se pojavljajo bolečine in nemoč v istih skupinah mišic kot pri vnetnih mišičnih boleznih. Ponavadi so prisotni še splošni znaki, kot so slabo počutje, pomanjkanje apetita in hujšanje. Vzroka za pojav te bolezni ne poznamo. Aktivnost mišičnih encimov ni zvečana, izvid elektromiografije (EMG) je normalen in tudi mišice niso histološko spremenjene. Spremenjene pa so vrednosti nekaterih laboratorijskih testov – predvsem kazalci vnetja, zlasti značilna je pospešena sedimentacija eritrocitov (SR). Bolezen zdravimo z glukokortikoidi, vendar z manjšimi odmerki, kot npr. pri polimiozitisu.