Priročnik
za revmatike
Vplivi vremena na revmatizem

Številni bolniki z vnetnimi revmatičnimi boleznimi doživijo ob slabem, vlažnem, meglenem ali deževnem vremenu poslabšanje revmatične bolezni s hujšimi sklepnimi bolečinami. Znani ameriški revmatolog Hollander je leta 1961 pri bolnikih z revmatoidnim artritisom, zaprtih v posebej prirejen prostor (komoro), izvedel poskus, pri katerem je spreminjal vlažnost zraka in zračni tlak. Pri vseh bolnikih, ki so sodelovali v poskusu, je ob znižanju zračnega tlaka ugotovil zvečanje sklepnih bolečin, otekanja in okorelosti, kar bi bilo lahko posledica draženja živčnih končičev za bolečino zaradi natega sklepne ovojnice.

 



Vsi revmatični bolniki niso enako občutljivi na enake spremembe vremena, zato naj vsak sam presodi, ali so težave, ki mu jih povzroča poslabšanje vremena take, da jih lahko ublaži s spremembo življenjskih navad in večjim odmerkom protibolečinskih zdravil.


Nedvomno pa spremembe vremenskih razmer lahko poslabšajo nekatere revmatične bolezni ali določene simptome teh bolezni. Če revmatik začne s telesno vadbo v hladnem okolju, ne da bi se prej z razteznimi vajami ogrel, ima lahko med telesno vadbo boleče mišične krče.

Za bolnike s sistemskim eritematoznim lupusom je nevarno sončenje. Ultravijolični žarki B pri teh bolnikih zelo pogosto povzročijo izbruh kožnega spuščaja, lahko pa tudi poslabšanje drugih bolezenskih znakov.

Pri nekaterih bolnikih s protinom lahko sprememba toplote okolja, vlažnosti zraka in zračnega tlaka sproži protinski napad.

Pri številnih revmatičnih boleznih je zelo moteč bolezenski znak, ki ga imenujemo Raynaudov fenomen. Ob spremembi toplote v okolju (najpogosteje ob hladu) se pri bolniku z Raynaudovim fenomenom zaradi krčenja manjših žil in motenega krvnega pretoka pojavi najprej izrazita bledica prstov, nekoliko pozneje pa zaradi premajhne oskrbe s kisikom prsti pomodrijo, ko se žile ponovno odprejo (na toplem), prsti pordečijo. Bolniki se morajo zato izogibati hladu in hitrim spremembam toplote okolja. V mrazu morajo obleči rokavice in obuti toplo obutev, saj lahko moten pretok krvi v prstih povzroči bolečine, včasih celo kožne razjede.

 



Preselitev bolnika z vnetno sklepno revmatično boleznijo v toplejše kraje ne izboljša bolezni in njenega poteka, zato so take odločitve nesmiselne.