Priročnik
za revmatike
Druge diagnostične preiskave

Pri revmatičnih boleznih, zlasti pri sistemskih boleznih vezivnega tkiva in vaskulitisih, pri katerih so prizadeti notranji organi in razna tkiva, so potrebni še različne dodatne preiskave in diagnostični posegi. Od teh pridejo v poštev preiskave, ki jih delamo tudi pri drugih boleznih, kot so rentgensko slikanje pljuč in srca, elektrokardiogram, ultrazvočna preiskava trebuha, srca, pljuč in podobno. Bolj specifične za revmatološke bolezni pa so biopsije različnih organov in tkiv, preiskave, s katerimi ugotavljamo delovanje posameznih organov in tkiv, ter pregled sklepne tekočine.
 



Dostikrat se ne moremo izogniti t. i. biopsiji – to je preiskava, pri kateri odvzamemo košček organa ali tkiva in ga nato pošljemo na histološki pregled, pri katerem ga pregledajo s pomočjo povečave navadnega ali elektronskega mikroskopa. S histološkimi pregledi tkiv se ukvarjajo predvsem specialisti patologi. Če je spremenjena koža, odvzamemo košček le-te. Če sumimo na vnetno mišično obolenje, je potrebna biopsija mišice. Pri dokazovanju Sjögrenovega sindroma je dostikrat potrebna biopsija male ustne slinavke. Če je sumljivo, da gre za prizadetost živca, odvzamemo košček živca. Pri prizadetosti senčne (temporalne) arterije je prav tako potrebna biopsija. Najpogosteje delamo biopsijo ledvice, lahko pa tudi drugih dostopnih notranjih organov (jeter, pljučne ovojnice, pljuč). Kadar se opravljajo operativni posegi, zaprosimo operaterja, da pri tem dobljeno tkivo pošlje na histološko oceno. Histološki izvidi pomagajo pri diagnozi, oceni razširjenosti bolezni in načrtovanju zdravljenja.

Izvajamo tudi t. i. funkcionalne preiskave, ki nam povedo, kako posamezni organi delujejo, oziroma nam pomagajo odkrivati nenormalnosti, povezane z boleznijo. Pri sumu na vnetno mišično obolenje in prizadetost živcev delamo elektromiografijo rok in nog. Pri Sjögrenovem sindromu merimo izločanje sline in solz, s posebno preiskavo, ki se imenuje scintigrafija, pa ugotavljamo prizadetost žlez slinavk.

Pri sklepnem izlivu izpraznimo sklep in pregledamo sklepno tekočino. Zanima nas predvsem število celic in morebitna prisotnost kristalov v sklepni tekočini, kar pregledujemo s posebnim mikroskopom. Pri sumu na gnojno vnetje sklepov iščemo, katera klica ga povzroča, kar je zelo pomembno za ustrezno in čimprejšnje antibiotično zdravljenje.