Vadba pri izbranih revmatičnih boleznih

Vadba pri revmatoidnem artritisu in drugih kroničnih artritisih

Vadba pri ankilozirajočem spondilitisu in drugih spondiloartritisih

Vadba pri osteoartrozi

Vadba pri revmatoidnem artritisu in drugih kroničnih artritisih

Pri teh boleznih so telesna vadba in vaje za posamezne sklepe zelo pomembni. Treba je opazovati sklepe in prilagoditi način ter intenzivnost vadbe. Gibe med vajami je treba izvajati v ravnini naravne gibljivosti. Tudi če je sklep otečen, topel in boleč, ga je treba večkrat na dan razgibati v celotnem obsegu gibljivosti in izvajati izometrične vaje. Nepremagljiv upor za izometrične vaje lahko predstavljajo: podlaga (na katero pritiskamo), tog predmet (ki ga skušamo stisniti), neraztegljiv trak, trda žoga in podobno. Za sprožitev presnovnih sprememb, ki izzovejo zvečanje mišičnih viter in s tem moči, je treba pritisk zadržati šest sekund. S hlajenjem pa zmanjšamo oteklino in blažimo bolečino, ki se lahko pojavita tudi po aktivnosti ali operaciji.

V obdobju manjše vnetne aktivnosti, ko sklep ni otečen, so potrebne še vaje za krepitev mišic s prostimi utežmi (trenažerji). Pred takšno vadbo so potrebni natančna ocena stanja revmatika, preizkus njegovih zmogljivosti in določitev največjega bremena, ki ga premaga z enkratnim gibom, od česar je odvisna obremenitev pri vadbi. Za starejše ljudi in kronične bolnike velja priporočilo, da naj začnejo z lahkimi utežmi (0,5 kg) in obremenitev zvečujejo počasi (za 5 do 10 % na vsaka 2 do 4 tedne). Največja teža bremena je lahko 70 % teže bremena, ki ga premaga z enkratnim gibom. Vadba naj poteka vsak drugi dan. Z ogrevanjem lahko okrog neotečenega in bolečega sklepa sprostimo mišice, izboljšamo prekrvitev in lajšamo bolečine.

Pri načrtni vadbi za izboljšanje že okrnjene gibljivosti sklepov moramo razbremeniti sklep, gib pa izvajati v ravnini naravne gibljivosti. Sklep je med gibanjem v razbremenjenem položaju, ko je pritisk na sklepno površino med gibanjem najmanjši. Razbremenitev dosežemo z vadbo na dobro drsni vodoravni podlagi, s pomočjo škripcev, razgibavanjem v vodi, najboljša možnost pa je razgibavanje pod vodstvom fizioterapevta. Temperatura vode mora biti prilagojena, pretopla voda lahko poslabša sklepno vnetje, zato je bolj priporočljiva mlačna ali hladna voda.
 

Vadba pri ankilozirajočem spondilitisu in drugih spondiloartritisih

Največji poudarek pri tej vrsti revmatizma je na vajah za izboljšanje ali vsaj ohranjanje čim bolj normalne telesne drže in gibljivosti hrbtenice ter ostalih sklepov. Tudi z dihalnimi vajami se ohranja npr. gibljivost prsnega koša in predihanost pljuč.

Dihalne vaje

Dihalne vaje izvajamo leže ali sede. Roki položimo na obe polovici prsnega koša, začnemo z globokim vdihom skozi nos in odrivamo roki, pri tem prsni koš čim bolj razširimo. Nato zrak počasi izdihujemo skozi usta ali nos in prsni koš čim bolj zožimo, pri tem ga še dodatno stisnemo z rokami. Dihamo sproščeno in ritmično, ponovimo trikrat, nekajkrat čez dan.

Ohranjena gibljivost, krepke mišice in pravilna telesna drža zmanjšujejo bolečine, izboljšajo splošno počutje ter preprečujejo nepravilne obremenitve. Preprečevati je treba skrajšave mišic, manjšo gibljivost prsnega koša, hrbtenice in ostalih sklepov. Oceniti, opazovati in poravnati morate svojo držo med gibanjem, dvigovanjem in prenašanjem bremen, ležanjem, sedenjem, hojo in drugimi dnevnimi dejavnostmi. Izogibajte se vsakodnevnim aktivnostim, pri katerih morate biti v sključeni drži in čuvajte hrbtenico. Izvajajte predvsem vaje za gibljivost in raztezanje, nato vaje za moč in vaje za vzdržljivost. Ob vsakem hujšem poslabšanju bolezni je potrebna celovita fizioterapija v ustrezni ustanovi.
 



Priporočljivi športi pri ankilozirajočem spondilitisu so: plavanje (zlasti hrbtno), tek na smučeh, badminton, namizni tenis, tek in hoja po mehki podlagi. Po vseh teh športnih dejavnostih so priporočljive raztezne vaje.

Že ob sumu na vnetno bolezen hrbtenice je treba spremeniti način življenja. Potrebnih je čim več rekreativnih dejavnosti, redna vsakodnevna telesna vadba, plavanje in podobno. Dodatno oporo in pomoč lahko poiščete v društvu revmatikov in njegovih podružnicah, kjer za svoje člane organizirajo strokovno vodeno telesno vadbo v skupinah, plavanje, masažo in tudi družabne dejavnosti.

Vadba pri osteoartrozi

Osebam z osteoartrozo sklepov in hrbtenice vse prepogosto predpisujejo le protibolečinska zdravila, veliko redkeje svetujejo ustrezno telesno vadbo, pa še to samo za prizadeti sklep ali hrbtenico, kar seveda ni dovolj.
 



Pri zdravljenju osteoartroze mora biti ves čas na prvem mestu fizioterapija z gibalnimi vajami in drugimi postopki, kot so hlajenje, ogrevanje in elektroterapija. Z vajami začnemo čim bolj zgodaj, da preprečimo, blažimo in odpravljamo bolečine ter slabšo gibljivost. V obdobju aktivne bolezni je vadba bolj zadržana, vendar samo nekaj dni.

Vsako zmanjšanje mišične mase lahko privede do bolečin, zato ga je treba preprečevati. To velja za celotno hrbtenico, kjer krepke mišice tvorijo mišični steznik, in tudi za mišice udov. Bolnik z osteoartrozo in krepkimi mišicami, ki blažijo pritiske na sklepno površino, ima tudi pri napornih gibanjih mnogo manj bolečin.

Ob iztirjeni osteoartrozi se hitro vzpostavi začarani krog, kar slabo stanje vzdržuje in ga še slabša. Bolniki z osteoartrozo kolena in kolka dobro prenašajo hojo, če začnejo počasi, hodijo krajši čas in nato postopno zvečujejo hitrost ter trajanje hoje. Priporočamo polurno hojo vsaj 3-krat na teden. Pred vajami za moč ali vzdržljivost je potrebno segrevanje z vajami za gibljivost in kratkim raztezanjem, po njih pa ohlajanje z raztezanjem. Vadite lahko na telovadni blazini, z elastičnimi trakovi, žogami, trenažerji, utežmi in podobno. Tudi tu je zelo priporočljiva vadba v vodi za boljšo stabilnost in enakomerno obremenitev sklepov, ob hoji pa tudi vaje za ravnotežje.

Pri bolnikih s težjo sklepno okvaro, z obsežno motnjo delovanja in bolečino lahko uporabimo vložke za stopalo, opornice za sklepe, hodilno palico ali bergle, kar vse zmanjša obremenitve sklepa pri hoji. Obstaja pa nevarnost, da se teh pripomočkov revmatik preveč navadi, kar lahko dolgoročno povzroči slab vzorec hoje.
 



Pri osteoartrozi je potrebno čim več gibanja, ki nas krepi, vendar brez prevelikega in predolgega obremenjevanja sklepov. Primerne športne aktivnosti so plavanje, hoja, kolesarjenje in tek na smučeh.