Uvod
Purini in protin
Kalcij, vitamin D, alkohol in osteoporoza
Prevelika telesna teža in osteoartroza
Vpliv hrane na revmatoidni artritis
Priporočila za zdravo prehrano
V številnih raziskavah so potrdili, da lahko prevelika telesna teža, pomanjkanje določenih vitaminov in sestava hrane, ki jo uživamo, vplivajo predvsem na potek protina, artroze in osteoporoze, redko tudi na potek revmatoidnega artritisa in sistemskega eritematoznega lupusa.
Pri protinu, ki je vnetna sklepna revmatična bolezen, nastane sklepno vnetje zaradi nastanka kristalov soli sečne kisline v sklepih. Sečna kislina se tvori v jetrih po razgradnji purinov, ki jih v telo vnesemo s hrano, nastajajo pa tudi v telesu po razgradnji sestavin celičnih jeder. Sečna kislina je topna v krvi in se iz telesa izloča skozi ledvice. Če je njena raven zaradi čezmerne tvorbe ali zmanjšanega izločanja močno zvišana, začnejo iz njenih soli v sklepih in tudi drugod (v koži, srcu, ledvicah, očeh in številnih drugih tkivih) nastajati kristali, ki povzročijo vnetje. Zdravnik ljudem s protinom predpiše zdravilo za znižanje ravni sečne kisline v krvi, hkrati pa jim priporoči zmanjšanje telesne teže, omejeno uživanje tistih vrst živil, ki vsebujejo veliko purinov (priporočila v preglednici), in popolno opustitev pitja alkoholnih pijač, saj ne zvečajo samo tvorbe sečne kisline, temveč tudi zmanjšajo njeno izločanje skozi ledvice.
Odsvetovana in dovoljena živila za bolnike s protinom | |
vsebnost
purinov |
odsvetovana živila |
do 1 g/100 g
|
srce, priželjc, sardine, mesni ekstrakti, školjke, kvas |
do 150 mg/100 g
|
puran, gos, fazan, jerebica, bravina, svinjina, jetra, ledvice, skuše, sardele, losos |
do 75 mg/100 g
|
govedina, piščančje meso, šunka, meso srnjadi, možgani, vranica, pljuča, jetrna pašteta; raki, jegulja, morski list; zelenjava: špinača, beluši, grah, leča, brstični ohrovt, cvetača, čebula |
|
dovoljena živila |
|
mleko in mlečni izdelki, testenine, kruh, jajca, sir, kava, kakav, čaji, sadni sokovi, vse vrste sadja, zelenjava (z izjemo zgoraj navedene), sladkor, sladice, vse vrste maščob, orehi, lešniki, mandlji, arašidi, žitarice, kaviar, meso z vsebnostjo purinov do 75 mg/100 g v majhnih količinah |
Osteoporoza je sicer pogosta pri starejših ženskah, predvsem po nastopu menopavze, vendar je mogoča tudi pri mlajših ženskah in moških. Hitro se lahko osteoporoza pojavi pri bolnikih z vnetnimi revmatičnimi boleznimi in pri tistih, ki se zdravijo z glukokortikoidi, ki zvečajo kostno razgradnjo. Med 12. in 25. letom starosti nam kalcij, ki ga s hrano zaužijemo v zadostni dnevni količini, to je od 1000 do 1500 mg na dan, omogoča, da se kosti hitreje gradijo kot razgrajujejo. Ker pogosto s hrano ne zaužijemo zadostne količine kalcija (glej preglednico), zdravniki predvsem ženskam po začetku menopavze svetujejo dodatno uživanje kalcija v tabletah.
Vsebnost kalcija v živilih | |||
živilo
|
mg kalcija v 100 g
|
obrok
|
mg kalcija v enem obroku
|
mleko in mlečni izdelki | |||
mleko
|
120
|
200 ml
|
240
|
jogurt ali kefir
|
120
|
180 ml
|
216
|
parmezan
|
1225
|
50 g
|
612
|
ementalec
|
1020
|
50 g
|
510
|
edamec
|
1020
|
50 g
|
510
|
toplejni sir
|
545
|
30 g
|
163
|
gorgonzola
|
671
|
30 g
|
201
|
skuta
|
70
|
50 g
|
35
|
sladoled
|
132
|
100 g
|
132
|
sadje | |||
črni ribez
|
45
|
100 g
|
45
|
pomaranče
|
30
|
100 g
|
30
|
maline
|
40
|
100 g
|
40
|
suhe fige
|
142
|
50 g
|
71
|
lešniki
|
225
|
50 g
|
112
|
mandlji
|
254
|
50 g
|
127
|
zelenjava | |||
brokoli
|
65
|
200 g
|
130
|
fižol v zrnju
|
135
|
100 g
|
135
|
zeleno zelje
|
110
|
200 g
|
220
|
kitajsko zelje
|
105
|
200 g
|
250
|
špinača
|
125
|
200 g
|
250
|
soja v zrnju
|
227
|
100 g
|
227
|
meso, ribe, morski sadeži | |||
meso
|
2-20
|
150 g
|
3-30
|
morski sadeži
|
10-45
|
150 g
|
15-67
|
sardine
|
330
|
1 konz.
|
280
|
druga živila | |||
kruh
|
20-45
|
30 g
|
6-13
|
krompir
|
13
|
200 g
|
26
|
kokošje jajce
|
30
|
1 jajce
|
30
|
riž
|
25
|
80 g
|
20
|
čokolada
|
215
|
2 rebri
|
72
|
pijače | |||
radenska
|
273 mg/l
|
250 ml
|
68
|
Donat Mg
|
370 mg/l
|
250 ml
|
92
|
voda
|
30-150
|
|
|
Za gradnjo in ohranjanje zadostne trdnosti kosti je pomemben tudi vitamin D, ki omogoča prehod kalcija iz črevesja v kri in njegovo vgradnjo v kosti. Ta vitamin nastaja v koži pod vplivom sončne svetlobe predvsem poleti, ko se sončimo, za kar zadostuje že polurno sončenje nekajkrat na teden. Pri starejših se ob sončenju tvori v koži veliko manj kalcija. Uživamo ga tudi z različno hrano: mlekom, jajčnim rumenjakom, jetri in morskimi ribami.
Več kot polovici starostnikov primanjkuje vitamina D, zato ga morajo dodati k svoji prehrani (4 kapljice holekalciferola ali 8 kapljic AD3 za stare do 70 let, za starejše pa alfakalcidiol ali kalcitriol). Ob hkratnem jemanju pripravka z več vitamini morate preveriti, ali vsebuje tudi vitamin D, ker je prevelika količina zaužitega vitamina D nevarna za zdravje. Zdravnik mora ob dodatku vitamina D bolniku občasno preveriti raven kalcija v krvi, ker se ta lahko pri nekaterih čezmerno zveča.
Z uživanjem hrane z večjo vsebnostjo kalija (sadje, zelenjava) se zmanjša izguba kalcija iz telesa. Pomembni za kostno izgradnjo so še magnezij (nahaja se v listnati zelenjavi, oreščkih, ribah) in vitamina C (nahaja se v sadju, zelju, papriki, paradižniku) ter K (nahaja se v listnati zelenjavi, jetrih, rastlinskih oljih).
Osteoartroza je revmatična bolezen, ki zaradi obrabe sklepnega hrustanca povzroča sklepno bolečino, okorelost sklepa in vse težje gibanje. Pri ljudeh s čezmerno telesno težo zelo hitro nastanejo obrabne spremembe nosilnih sklepov (kolka, kolena).
Del bolnikov z revmatoidnim artritisom lahko ob zaužitju določene hrane doživi poslabšanje sklepnega vnetja. Ti bolniki taka živila izključijo iz svoje prehrane. Nekateri bolniki z revmatoidnim artritisom lahko z vegetarijansko prehrano zmanjšajo del simptomov bolezni: bolečino, otekline sklepov in jutranjo okorelost, vendar doseženo izboljšanje ni tolikšno, da bi lahko opustili zdravljenje z zdravili, ki jih je predpisal zdravnik.
V raziskavah so tudi odkrili, da stradanje lahko zmanjša aktivnost sklepnega vnetja, vendar stradež ni mogoč v nedogled in je celo zdravju škodljiv. Bolniki z revmatoidnim artritisom imajo zmanjšano mišično maso, če stradajo, se ta še zmanjša, kar močno poslabša njihovo gibalno zmožnost. Stradanje torej ni priporočljivo.
Blago izboljšanje revmatoidnega artritisa lahko nekateri bolniki dosežejo tudi z uživanjem ribjega olja ali olja svetlina, rastline podobne trobentici, bogatega z omega-3 maščobnimi kislinami, ki zmanjšujejo vnetje. To izboljšanje pa ni tolikšno, da bi bolnik z revmatoidnim artritisom lahko opustil zdravljenje s predpisanimi zdravili brez nevarnosti, da se bolezen ne bi poslabšala.
Bolnik z revmatično boleznijo naj uživa raznovrstno, energetsko zadostno in uravnoteženo prehrano. Dnevni obroki naj vključujejo vseh pet glavnih skupin živil: kruh in druga živila iz žitaric, sadje, zelenjavo, mleko in mlečne proizvode ter meso. Z raznovrstno prehrano zaužije posameznik več kot 40 sestavin, ki so nujne za človekovo zdravje. Številni starejši revmatiki so tudi srčni bolniki ali pa imajo zvišano raven holesterola v krvi. Uživanje hrane z malo maščobami in holesterola lahko upočasni začetek ali razvoj srčno-žilnih bolezni. Priporočljivo je uživanje manjše količine nemastnega mesa in zelo malo rastlinskih olj, masla, margarine, mastnih sirov, majoneze, oreščkov in le do trikrat tedensko eno jajce. Nasprotno pa prehrana z veliko sadja in zelenjave ter polnozrnatih živil izboljša zdravje.
Za zdravo prehranjevanje je priporočljivo:
Taka hrana vsebuje veliko vitaminov, rudninskih snovi in vlaknin. Vlaknine so del rastlin, ki se ne prebavi in preprečujejo zaprtje. Škrobna hrana zveča občutek sitosti in je zaradi veliko ogljikovih hidratov energetsko bogata.
Čim bolj je treba zmanjšati uživanje sladkorja, ki močno redi in povzroča zobno gnilobo. Pri kupljenih živilih moramo preveriti, ali imajo dodan sladkor: dekstrozo, grozdni sladkor, med ali maltadekstrin.
Solnica naj ne bo na mizi revmatika, ki je hkrati tudi bolnik z boleznijo srca ali ožilja in zvišanim krvnim tlakom. Tudi konzervirana hrana vsebuje veliko soli: na primer hrana v pločevinkah, pripravljena zmrznjena hrana. Če revmatik ni ledvični bolnik, naj namesto natrijeve soli, ki zadržuje vodo v telesu, raje uporabi kalijevo sol. Ledvičnemu bolniku, ki ima pogosto zvečano raven kalija v krvi, pa bi uživanje soli kalija lahko povzročilo motnje srčnega ritma. Redno uživanje alkoholnih pijač, ki so bogate s kalorijami, povzroči debelost, pri revmatikih, ki se zdravijo s protibolečinskimi zdravili (nesteroidnimi antirevmatiki), pa zveča tudi verjetnost za nastanek želodčne razjede. Če je revmatik zdravljen s paracetamolom ali metotreksatom in pije alkoholne pijače, je verjetnost, da si bo okvaril jetra, zelo velika. Alkohol lahko sproži tudi napad sklepnega vnetja pri bolniku s protinom. Revmatik naj zato ne uživa alkoholnih pijač.
Bolniku z revmatoidnim artritisom odsvetujemo tudi redno uživanje večjih količin prave kave, ki lahko poslabša bolezen.
Na zadostno prehranjenost revmatika seveda vplivajo tudi trenutno stanje njegove bolezni in zdravila, s katerimi se zdravi. Glukokortikoidi na primer, ki sicer učinkovito zmanjšujejo sklepno vnetje, povzročajo izgubo soli kalija skozi ledvice, hkrati pa čezmerno zadrževanje soli natrija v telesu. Zadrževanje vode ob zdravljenju s temi zdravili lahko povzroči zvečan krvni tlak. Glukokortikoidi lahko povzročijo nastanek sladkorne bolezni, ki navadno izzveni, ko zdravljenje z njimi ni več potrebno. Zdravljenje z metotreksatom zmanjša raven folne kisline, kar lahko zveča nevarnost škodljivih neželenih učinkov tega zdravila.